Franja

potrésti to shake (up); to agitate; to stir up (tekočino a liquid); (posuti) to strew; to intersperse

potrésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
otroci so potresli vrt z odpadki papirja the children have scattered wastepaper in the garden
potrésti se to shake, to tremble, to quake
hiša se je potresla od eksplozije the house shook with the explosion

predhíšen (-šna -o) adj. (che sta) davanti alla casa:
predhišni vrt giardino davanti alla casa

rájski (-a -o) adj.

1. del paradiso, paradisiaco; (rajskega vrta) edenico:
rajska ptica (v pravljicah) uccello del paradiso
rajski vrt paradiso terrestre, eden

2. pren. paradisiaco, divino; bellissimo

róža bot rosa f ; (grm) rosal m

divja roža rosa f silvestre
ledene rože (na oknu) flores f pl de escarcha, escarcha f de las ventanas
zdravilne rože hierbas f pl medicinales; simples m pl
gojitelj (gojitev) rož cultivador m (cultivo m) de rosas
Kavalir z rožo (opera) El Caballero de la rosa
nasad, vrt rož rosaleda f, rosalera f
ni mi z rožami postlano (fig) no estoy sobre un lecho de rosas
ni rože brez trna no hay miel sin hiel

róžen (-žna -o) adj. rosa; di rosa; roseo:
rožni vrt roseto
rožni grm rosaio
rožni trn spino di rosa
rožno olje olio di rosa
rožna mladost beata gioventù
rožno jutro mattino sereno
bot. rožni koren rodiola (Rhodiola rosea)
zool. rožni škržat cicalina delle rose (Typhlocyba rosae)
rel. rožni venec rosario

rožn|i [ó] (-a, -o) Rosen- (grm der Rosenstrauch)
rožni vrt das Rosarium, der Rosengarten

sáden fruit(-)

sádno drevo fruit tree, fruiter
sádni kolač fruit pie, fruit cake
sádna koščica stone, kernel, (majhna, peška) pip
sádni sladkor fruit sugar, fructose, laevulose
sádni sok fruit juice, (oslajen) syrup
sádna solata fruit salad
sádni olupek peel (ali skin, rind) of a fruit
škodljivci sádnega drevja fruittree pests pl
sádna torta tart, ZDA fruit pie
sádni trg fruit market
sádni vrt orchard; fruit garden

sáden de fruits, fruitier

sadni bonboni bonbons moški spol množine aux fruits
sadno drevje arbres fruitiers
sadni kulač tarte ženski spol aux fruits
sadne konzerve conserves ženski spol množine de fruits
sadno leto année ženski spol à fruits
sadni slndoled glace ženski spol aux fruits
sadni sok jus moški spol de fruits
sadrta solata (macedorrija) salade ženski spol (macédoine ženski spol) de fruits
sadna stiskalnica pressoir moški spol à fruits
sadni škodljivci parasites moški spol množine des arbres fruitiers
sadni trg marché moški spol aux fruits
sadno vino vin moški spol de fruits
sadni vrt verger moški spol, (jardin moški spol) fruitier moški spol

sáden (-dna -o) adj. da frutto, del frutto; fruttifero:
sadni vrt frutteto
sadno drevo albero da frutto
sadna stiskalnica pressa per frutta
sadni kis aceto di frutta
sadni sok succo di frutta
sadna gniloba marciume della frutta
gastr. sadna solata macedonia di frutta
kem. sadni sladkor fruttosio
sadni liker ratafià
sadni mošt sidro
sadno meso polpa

sáden de frutas; frutal

sadni bonboni (konserve, sladoled, sok, kolač, trg) caramelos m pl (conservas f pl, helado m, zumo m, tarta f, mercado m) de frutas
sadno drevo (vrt) árbol m (huerto m) frutal
sadna koščica hueso m, (pečka) pepita f
sadna pulpa pulpa f
sadni sladkor fructosa f
sadna solata (macedonija) ensalada f (macedonia f) de frutas
sadna stiskalnica prensa f (exprimidera f) de frutas
sadni kis vinagre m de sidra
sadno vino vino m de fruta

sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)

samostansk|i (-a, -o) klösterlich; v lasti samostana: klostereigen; Kloster- (brat der Klosterbruder, liker der Klosterlikör, obok das Klostergewölbe, red die Klosterordnung, vrt der Klostergarten, zid die Klostermauer, cerkev die Klosterkirche, zaobljuba das Klostergelübde, posestvo das Klostergut, življenje das Klosterleben)
samostanska celica die Klosterzelle, die Klause

sôba room; arhaično chamber

sôba za eno osebo single room
sôba za dve osebi double room
družabna sôba (salon) drawing room
sôba za kajenje smoking room
sôba za oblačenje dressing room
otroška sôba nursery
spalna sôba bedroom
sôba za knjige library
sôba za goste guest room, spare room
dnevna sôba living roam, sitting room
študijska sôba study
sôba jedilnica dining room
šolska sôba (učilnica) schoolroom
učiteljska sôba staff room
sprejemna sôba drawing room, reception room, parlour
sôba spalnica (v zavodih itd.) dormitory
sosedna sôba adjoining room
podstrešna, mansardna sôba attic, garret
sôba za služinčad servants' room
sôba v zidu (brez okna) alcove
sôba v bolnišnici ward
majhna sôba little room, closet
prazna sôba vacant room
opremljena sôba furnished room, apartment
stanovanje z dvema sôbma a two-roomed flat
vrsta, niz sôb suite of rooms
sôba s pogledom na ulico (na dvorišče) front room (back room)
sôba gleda, ima pogled na vrt the room overlooks the garden
najeti sôbo to rent a room
oddati sôbo to let a room
odda se sôba room to let
oddajamo sôbe rooms to let
deliti sôbo s (kom) (pogovorno) to room with
pospraviti, urediti sôbo to do one's room
ostati v sôbi, ne iti iz sôbe to keep to one's room
bolniška sôba sick room

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

sosedov [é] (-a, -o) svoj. prid. sosed; des Nachbarn, Nachbar(s)- (vrt der Nachbargarten, otrok das Nachbarskind)

stopnic|e ženski spol množina die Treppe, die Stiege (kletne Kellertreppe, lesene Holztreppe, Holzstiege, masivne Massivtreppe, notranje Innentreppe, vretenaste Spindeltreppe, podstrešne Bodentreppe, polžaste/zavite Wendeltreppe, požarne Feuertreppe, Nottreppe, pristajalne pomorstvo Bootstreppe, sprednje Vordertreppe, na peron Bahnsteigtreppe, na prižnico Kanzeltreppe, na vrtu, na vrt Gartentreppe, s podestom Podesttreppe, stranske Nebentreppe, tekoče Rolltreppe, zadnje Hintertreppe, zunanje Außentreppe); der Treppenlauf
ladijske stopnic pomorstvo das Fallreep
čiščenje stopnic die Treppenreinigung
naklon stopnic die Treppensteigung
hoditi/iti po stopnicah Treppen gehen, Treppen steigen
po stopnicah dol treppab
po stopnicah gor treppauf
vzpenjanje/hoja po stopnicah das Treppensteigen

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

stréšen de(l) tejado

strešna antena antena f aérea (ali exterior)
strešno okno lumbrera f, tragaluz f, claraboya f
strešno sleme cumbrera f
strešni tram viga f
strešni vrt azotea f jardín
strešni žleb canal m
strešne oblike en forma de tejado

strešn|i [é] (-a, -o) Dach- ( gradbeništvo, arhitekturagreben der Dachgrat, napušč das Dachgesims, poveznik der Dachbalken, stolpič der Dachreiter, vrt der Dachgarten, žleb die Dachrinne, kritina die Dachdeckung, antena die Dachantenne, kljuka der Dachhaken, konstrukcija der Dachverband, die Dachkonstruktion, lepenka die Dachpappe, lestev die Dachleiter, letev die Dachlatte, lina die Dachluke, lina/nastrešnica die Dachgaube, odprtina die Dachöffnung, terasa die Dachterasse, greda der Dachbalken, okno das Dachliegefenster, čelo der Dachgiebel)
strešni prtljažnik der Dachgepäckträger

teras|a ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Terrasse (ležalna Liegeterrasse, razgledna Besucherterrasse, strešna Dachterrasse, za sončenje Sonnenterrasse, visoka Hochterrasse)
vrt na terasi/v terasah der Terrassengarten
streha nad teraso das Terrassendach

2. geografija die Terrasse; die Talterrasse; die Geländestufe
abrazijska terasa die Schorre
(erozijska Erosionsterrasse, lehnjakova Sinterterrasse, prodna Schotterterrasse, skalna Felsterrasse)
čelo terase die Tallehne