Franja

sultry [sʌ́ltri] pridevnik (sultrily prislov)
soparen, vroč (sonce); (za)dušljiv (zrak)
figurativno vroč, hud, močan; erotičen

sweaty [swéti] pridevnik (sweatily prislov)
znojen, oznojen, poten; znojilen; vroč
figurativno naporen, poln truda, težaven

thermal [ɵə:məl]

1. pridevnik (thermally prislov)
fizika termičen; topel, vroč
medicina termalen

thermal cut-out elektrika taljiva varovalka
thermal energy toplotna energija
thermal springs topli izviri, toplice
thermal unit toplotna enota

2. samostalnik
množina, aeronavtika, fizika termika

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

torrid [tɔ́rid] pridevnik
osušen, suh, izpražen, požgan; pekoč, žgoč, vroč; tropski
figurativno goreč, strasten, ognjevit, vroč (čustvo, strast)

Torrid Zone vroči, tropski pas
torrid heat žgoča, tropska vročina

torride [tɔrid] adjectif vroč

climat masculin, chaleur féminin torride vroče pcdnebje, žgoča vročina

torridus 3 (torrēre)

1. suh, posušen, izsušen, izsahel, usahel, presahel: farra O., fontes, campi L., tellus Lucr., locus ab incendiis torridus L., color torridus sole Plin. porjavel, rusast; analogno suh = sušeč, izsušujoč, žgoč, pekoč, vroč: aestas, zona V., aër Pr.

2. metaf. suh = posušen, mršav, shujšan, skrčen, stuljen: homo vegrandi macie torridus Ci., pecora torrida frigore L., membra torrida gelu L. ožgan.

touffeur [tufœr] féminin vroč, zadušen zrak

tropic [trɔ́pik]

1. samostalnik
astronomija & geografija povratnik
množina tropski predeli, tropi, vroči pas

tropic of Cancer, tropic of Capricorn rakov, kozorogov povratnik

2. pridevnik
tropski; vroč

tropical¹ [trɔ́pikl] pridevnik (tropically prislov)
tropski, vroč
figurativno strasten, ognjevit

tropical fish tropska ribica (v akvariju)
tropical diseases tropske bolezni
tropical heat tropska vročina

vaporōsus 3 (vapor)

1. poln par (sopar, hlapov), hlapovit: caligo Ap.

2. topel, vroč: fontes Ap.

vrȅo vrȅla vrȅlo, dol. vrȅlī -ā -ō (ijek., ek.)
1. vrel, vroč: -a voda
2. razbeljen: -a peć; -o gvožđe
3. vroč, goreč, strasten: -a ljubav; vreo poljubac
4. živ: -a boja

vrûć vrúća vrúće, dol. vrûćī -ā -ē, komp. vrȕćī -ā -ē vroč: -a voda, kava, kafa, krv; vruć zagrljaj, šamar, zagovornik; -i atom, izvor, plin, vazduh; -e vrenje

warm¹ [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
lov svež (scent sled)
blizek (cilju pri lovu)

warm with wine razgret od vina
a warm existence zagotovljena eksistenca
warm friends intimni prijatelji
warm thanks topla, prisrčna zahvala
a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
warm work težko delo
I am warm toplo (vroče) mi je
to get, (to grow) warm ogreti se
to make warm ogreti, segreti
to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami

žarkòvit -a -o vroč, žareč: -a čežnja

žȅžak -ška -o
1. vroč, topel: žežak pijesak u pustinji; sunčeva toplina danas nije tako -a kao juče; -a rakija
2. razbeljen: -o gvožde

žèžen -èna -èno, dol. žèženī -ā -ō
1. sežgan, zgorel: -e kosti kao dubrivo
2. žgan: -o vapno
3. dvakrat žgan: -a rakija
4. vroč: -a pripeka
5. čist, rafiniran: -o zlato
6. vroč, strasten: -i poljubac; žežen kašu hladi kdor se je opekel je drugič previden

гаря́чий прикм., vròč prid., vročekŕven prid.

горячий vroč, gorek; (pren.) vročekrven, ognjevit, buren, strasten;
г. след sveža sled;
горячая лошадь isker konj;
горячая голова vročekrvnež;
горячая работа težavno delo

жаркий vroč; (pren.) močan; srdit;
мне жарко vroče mi je;
жаркие страны tropske dežele