Franja

povabil|o srednji spol (-a …) die Einladung; človeku, naj nekaj stori: die Aufforderung; profesorju na univerzo: die Berufung
sprejeti povabilo zusagen
vrnitev povabila die Gegeneinladung
vrniti povabilo eine Gegeneinladung aussprechen

povrn|iti (-em) ➞ → vrniti; stroške: rückerstatten, erstatten, rückvergüten, vergüten, wiedererstatten; škodo: [wiedergutmachen] wieder gutmachen, erstatten, ersetzen, Ersatz leisten; kredit: tilgen, abzahlen; izgubljeni dohodek: reinholen; figurativno dobro z dobrim ipd.: sich revanchieren, vergelten, danken
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
povrniti z zlom Übel lohnen
naj vam Bog povrne Gott lohne es Ihnen/vergelt's Gott!
prah, ki se v prah povrne religija der Staubgeborene
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und in Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

pozdrav moški spol (-a …) der Gruß ( religijaangelski Engelsgruß, nacistični Hitlergruß, poslovilni Scheidegruß, šport nasprotnika Fechtergruß, z dopusta Urlaubsgruß, z nosovi Nasengruß, rudarski Bergmannsgruß, športni Sportgruß); (pozdravljanje) die Begrüßung, (pozdravni nagovor) die Begrüßungsansprache; vojska der Salut, častni Ehrensalut, častni s puško: die Präsentation
sporočeni pozdrav die Empfehlung
lep/prisrčen pozdrav mit besten/herzlichen Grüßen
brez pozdrava grußlos
v pozdrav zum Gruß
sporočiti pozdrave komu od koga (jemandem) Grüße ausrichten von, (jemanden) grüßen von
vrniti pozdrav komu (jemanden) wiedergrüßen

pravic|a² ženski spol (-e …)

1. das Recht
temeljne pravice Grundrechte množina
človekove pravice Menschenrechte množina
varuh/varuhinja človekovih pravic der Ombudsmann/ die Ombudsfrau
državljanska pravica bürgerliches Grundrecht, bürgerliches Ehrenrecht, Staatsbürgerrecht
volilna pravica Wahlrecht
pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
glasovalna pravica Stimmrecht
mestne pravice Stadtrechte množina
močnejša pravica stärkeres Recht
naravna pravica natürliches Recht
osebnostna pravica Persönlichkeitsrecht
pravica do samoodločbe Selbstbestimmungsrecht
pravica do soodločanja Mitspracherecht, Mitbestimmungsrecht, Mitwirkungsrecht
pravica do suverenosti Souveränitätsrecht
pravica do vlaganja peticij Petitionsrecht
pravica do zavrnitve pričanja Zeugnisverweigerungsrecht
pravica do življenja Lebensrecht
pravica močnejšega das Recht des Stärkeren, Faustrecht
pravica odkloniti prisego Eidesverweigerungsrecht
pravica zavrnitve dajanja podatkov Auskunftsverweigerungsrecht
zapisana pravica festgeschriebenes Recht
ženska volilna pravica Frauenstimmrecht

2. do česa: das Recht (auf), -recht (carinska Zollrecht, dedna Erbrecht, domovinska Heimatrecht, ekskluzivna Exklusivrecht, individualna Individualrecht, interpelacijska Interpellationsrecht, intervencijska Interventionsrecht, izključna Alleinrecht, lastninska Eigentumsrecht, odkupna Rückkaufsrecht, odstopna Rücktrittsrecht, opcijska Optionsrecht, pašna Weiderecht, skrbništva za otroka Sorgerecht, do azila Asylrecht, do izkoriščanja Ausbeutungsrecht, do lova Jagdrecht, do naselitve Niederlassungsrecht, do odpora Widerstandsrecht, do poti Wegrecht, do preleta letalstvo Überflugrecht, do pritožbe Beschwerderecht, do uporabe Benutzungsrecht, izkoriščanja avtorskih del Verwertungsrecht, javnosti Öffentlichkeitsrecht, manjšine Minderheitsrecht, nadzorovanja Kontrollrecht, nasledstva Nachfolgerecht, odpovedi Kündigungsrecht, okna Fensterrecht, pomiloščanja Begnadigungsrecht, Gnadenrecht, poti Wegerecht, povratnega kupa Wiederkaufrecht, predlaganja Vorschlagsrecht, pradlaganja zakonov Initiativrecht, predlagati za določeno službo Präsentationsrecht, pregleda Durchsuchungsrecht, razpečavanja Verbreitungsrecht, uporabe Gebrauchsrecht, Nutzungsrecht, veta Einspruchsrecht, Vetorecht, vožnje Fahrrecht, vrniti kupljeno blago Rückgaberecht, zamenjave kupljenega blaga Umtauschrecht, predkupna Einstandsrecht, Vorkaufsrecht, pridržna Rückbehaltungsrecht, Zurückbehaltungsrecht, prvorojenska Erstgeburtsrecht, roditeljska Elternrecht, služnostna Dienstbarkeitsrecht, solastninska Miteigentumsrecht, stanovanjska Wohnungsrecht, Wohnrecht, tržna Marktrecht, ubožna Armenrecht, vodna Wasserrecht, zakupna Pachtrecht, zasledovalna Verfolgungsrecht, zastavna Pfandrecht; pravice množina Rechte, avtorske Urheberrechte, Autorenrechte)
|
kršitev pravice die Verletzung (eines Rechts), die -rechtsverletzung
(človekovih Menschenrechtsverletzung)
odvzem pravice uradni: die Aberkennung
(državljanskih Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte)
oropati pravic koga (jemanden) entrechten
prenos pravice die Rechtsübertragung
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
izguba pravice der Rechtsverlust
uživati vse pravice im [Vollgenuß] Vollgenuss seiner Rechte sein
koriščenje pravice die Rechtsausübung
kršitev pravice die Rechtsverletzung
izpodbijati pravico komu (ein Recht) anfechten
odstop pravice die Rechtsabtretung
pridobitev pravice der Rechtserwerb
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
zastaranje pravice die Rechtsverjährung
zloraba pravice der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch
| ➞ → človekove pravice, državljanske pravice, volilna pravica, avtorske pravice

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol

seznam predmetov inventaire moški spol
predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
izvozni predmet article d'exportation
luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
najdeni predmeti objets trouvés
osebni predmeti affaires personnelles
potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
sporni predmet objet du (ali en) litige
učni predmet matière d'enseignement
biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons)

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

prostost [ó] ženski spol (-i …) die Freiheit
prostost predpostavk die Voraussetzungslosigkeit
odvzem prostosti pravo die Verhaftung, der Freiheitsentzug, kazen: die Freiheitsstrafe, protipravni: die Freiheitsberaubung
omejitev prostosti die Freiheitsbeschränkung
na prostosti auf freiem Fuße
dati/vrniti prostost auf freien Fuß setzen
pustiti na prostost tudi živali: freilassen

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

sijaj moški spol (-a …) der Glanz (tudi tehnika) (mastni Speckglanz); die Brillanz; samo figurativno der Prunk, der Staat, die Pracht
izgubiti sijaj den Glanz verlieren
vrniti sijaj čemu (etwas) aufpolieren
tehnika glajenje do visokega sijaja die Hochglanzgebung
merilnik sijaja der Glanzmesser
papir z visokim sijajem das Glanzpapier
s … sijajem -glänzend
(s kovinskim metallglänzend)
s sijajem figurativno mit Prachtentfaltung
v vsem sijaju in aller Pracht

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

šestína (-e) f sesto:
vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito

šílo (-a) n

1. obrt. lesina:
čevljarsko, sedlarsko šilo lesina da calzolaio, da sellaio
pren. pobrati šila in kopita far fagotto, piantar baracca e burattini
pren. vrniti šilo za ognjilo (milo za drago) rendere pan per focaccia

2. zool.
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

tír (-a) m

1. žel. binario, rotaie:
normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
ranžirni tir binario di raccordo
stranski tir binario secondario
mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
prehod preko tira passaggio a livello

2. guida, binario:
karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

3. traiettoria:
tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

ukráden (-a -o) adj. rubato:
ukradeno blago refurtiva, roba rubata, furto
vrniti ukradeno restituire il maltolto

uslúga service moški spol , faveur ženski spol , obligeance ženski spol

medvedja (slaba) usluga mauvais service
prijateljska usluga service d'ami
na uslugo biti komu être aux ordres de quelqu'un, être au service (ali à la disposition) de quelqu'un
uslugo narediti komu rendre (un) service à quelqu'un
uslugo vrniti komu payer quelqu'un de retour