Franja

nàgrtati -grćēm
I.
1. grmaditi, kopičiti
2. osipati
3. vreti, zgrinjati se: narod nagrće sa svih strana
II. nagrtati se grmaditi se, kopičiti se

năvălí -ésc vi.

1. napadati, napasti, planiti

2. prodirati, prodreti

3. vreti, prekipevati

nàvirati -rēm
1. vreti: voda navire iz vrela; mlijeko navire pri vrenju
2. zgrinjati se, zbirati se od vseh strani: narod navire iz najudaljenijih krajeva

píštati -īm
1. piskati: sirena pišti; na stanici pište lokomotive; od jutra do mraka pištale su dječje sviralice
2. sikati: guja, guska pišti; pištao sam kao guja u procijepu
3. brizgati, vreti: iz kamena pišti voda; iz pocepanih (pocijepanih) čizama pišti voda
4. žvižgati: puščana zrna naokolo pište; vjetar je pištao neprijatno
5. cviliti: ljuto pišti sestrica Jelica; pište pod nečovječnom turskom rukom
6. škripati: saonice pište po smrzlu snijegu
7. prasketati: kandilo moje puckara, pišti; u staroj željeznoj peći pištao je sirov panj
8. prhati: konji su pištali kroz nozdrve

pláti poljem, polji -ite, plal plala
1. talasati, uzburkivati: z roko, z veslom plati vodo
2. pljuskati: plati vodo iz čolna
3. strujati, vreti: kri mu nemirno polje po žilah
4. uzdizati se: lakotnice kravi nemirno poljejo
5. v meni polje jeza, strast
obuzima me ljutnja, strast
6. opčinjati, čistiti žito bacajući ga lopatom ili sličnim uvis: plati pšenico

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

prèvirati -rēm
1. vreti: vino previre
2. kipeti: previre voda u loncu

pròdirati -rēm
I.
1. prodirati, napredovati: prodirati do prvih neprijateljskih rovova
2. predirati, vreti: voda prodire kroz nasipe
3. prihajati: odavde prodiru novi običaji
4. ekspr. trgati: gospoda mnogima prodire srce
II. prodirati se dreti se: prodire se Brankoviću Vuče

pròvirati -rēm vreti: voda provire iz zemlje; iz rane provire krv

re-bulliō -īre -īvī (-iī) -ītum (re in bullīre)

1. intr. vreti, klokotati, brbotati, peniti se, vrvrati, hahljati: concurrit unus e cella vinaria nuntians omne vinum, quod olim diffusum fuerat, in omnibus doliis ferventi calore et prorsus ut igne copioso subdito rebullire Ap.

2. trans. (iz)liti, izli(va)ti, zliti (zlivati), izpustiti (izpuščati), iztočiti (iztakati): cum ille impetu teli praesecatā gulā vocem, immo stridorem incertum per vulnus effunderet et spiritum rebulliret Ap., casu scilicet pessumo lucerna fervens oleum rebullivit in eius umerum Ap.

re-ferveō -ēre (re in fervēre) (vz)vreti (vzvrevati), (vz)kipeti, vzkipe(va)ti, skipeti; pren.: refervens falsum crimen Ci.

refervēscō -ere (incoh. k refervēre) (vz)vreti (vzvrevati), zavre(va)ti, prekipe(va)ti, vzkipe(va)ti, skipeti: sanguis refervescit Ci.

ribollire

A) v. intr. (pres. ribollo)

1. vreti, spet zavreti; kipeti, prekipeti

2. pren. zavreti, prekipevati

B) v. tr. prevreti

sausen drveti, zdrveti; švigniti; Wind: žvižgati; Peitsche: švistniti; Wein: vreti; durchs Examen: pogrniti (pri izpitu); einen sausen lassen spustiti ga, prdniti

scottare

A) v. tr. (pres. scōtto)

1. opeči, opariti

2. kulin. opražiti

3. pren. prizadeti

B) v. intr.

1. peči; žgati; pripekati:
oggi il sole scotta danes sonce žge
gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami

2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen

C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja

seethe [si:ð]

1. prehodni glagol
namakati, namočiti, prepojiti
arhaično kuhati, zavreti (kaj)
neprehodni glagol
vreti (tudi figurativno)
kipeti, prekipeti
figurativno razburiti se

seethe with anger (with fury) razsrditi se (pobesneti)
the country is seething with discontent v deželi vre nezadovoljstvo

2. samostalnik
vrenje, kipenje; razburjenje; upor, punt

sieden (sott/siedete, gesotten/gesiedet) intransitiv vreti; transitiv kuhati

simmer [símə]

1. samostalnik
počasno vrenje (kuhanje)
figurativno zadrževana jeza (ogorčenost ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počasi (se) kuhati, tiho vreti, kipeti
figurativno vreti, kipeti (with od)
s težavo se zadrževati, komaj krotiti (zadrževati) (jezo ipd.)

to simmer with anger kipeti (pihati) od jeze
to simmer down umiriti se, ohladiti se
to simmer over prekipeti

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

sprudeln intransitiv vreti (aus iz), klokotati; peniti se; figurativ vor Freude, Begeisterung: prekipevati (od); (hastig sprechen) brbotati; transitiv žvrkljati, zžvrkljati