Franja

Zadetki iskanja

  • service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

    de service opravljajoč, imajoč službo
    en service v rabi, v obratu
    hors service neuporaben, izven obrata
    prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
    service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
    service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
    services pluriel administratifs upravni oddelek
    service aérien letalska služba
    service de banlieue (železnica) predmestni promet
    service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
    service de la caisse blagajniški oddelek
    service du change devizni oddelek
    service des colis postaux oddelek za poštne pakete
    service compris s postrežbo vred
    service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
    service de dépannage (avto)popravljalnica
    service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
    service de l'économat uprava materiala, ekonomat
    service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
    service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
    service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
    service de nuit nočna služba
    service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
    service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
    service du personnel personalni oddelek
    service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
    service de la publicité reklamni oddelek
    service de renseignements oddelek, biro za informacije
    service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
    service de santé zdravstvena služba
    service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
    service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
    service des ventes prodajni oddelek
    année féminin de service službeno leto
    dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
    entrée féminin en service nastop službe
    escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
    heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
    lettre féminin de service služben dopis
    règlement masculin de service službeni pravilnik
    (magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
    vêtement masculin de service službena obleka
    voie féminin de service stranski tir
    premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
    demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
    toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
    être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
    être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
    je suis à votre service na uslugo sem vam
    être de service imeti službo (ne biti prost)
    ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
    l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
    faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
    mettre en service dati v obrat, v promet
    obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
    prendre en service, à son service vzeti v službo
    mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
    solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
    qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
    être de service dežurati, biti dežurni
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • sheer2 [šíə]

    1. pridevnik
    (zelo) strm, navpičen; skrajen; tanek, zelo fin (tkanina); pravi, pravcat; čist, nepomešan, nerazredčen, neponarejen; popoln, sam, gol

    sheer ale nerazredčeno pivo
    a sheer cliff navpična skalnata obala
    by sheer force s silo
    by sheer necessity iz čiste (same, gole, absolutne) potrebe
    a sheer descent of rock navpična skala
    sheer rock čista (sama, prava, pravcata, gola) skala
    sheer waste čista (gola) potrata
    sheer impossibility popolna nemožnost
    it is sheer nonsense to je pravi nesmisel

    2. prislov
    navpično; popolnoma, čisto; naravnost, direktno

    plant torn sheer out by the roots s korenino vred izpuljena rastlina
    rocks rise sheer from the valley skale se dvigajo navpično iz doline

    3. samostalnik
    prozorna (bombažna ali platnena) tkanina
  • stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

    I.

    1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

    2. sinekdoha
    a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
    b) iver: ingens Gell.

    II. metaf.

    1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

    2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
    a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
    b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
    c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

    3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
    a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
    b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

    Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.
  • ūnus 3, gen. ūnīus, dat. ūnī (stlat. oinos, oenus) (prim. gr. οἴνη enka na kocki, οἰνός = got. ains = stvnem. in nem. ein, sl. eden, umbr, ūnu = unum; z drugo pripono skr. ḗ-kaḥ eden, gr. οἶος [iz οἶ(Ƒ)ος] edin, sam)

    1. kot num. eden, en, edin, edini; po svojem pomenu večinoma v sg.: Pl. idr., non solum unum actum, sed totam fabulam conficere Ci., unā nocte L., vix una sospes navis H.; partitivno razmerje se v klas. lat. izraža le s praep.: unus ex militibus, e filiis C., unus ex Curiatiis L., unus ex fortunatis hominibus Ci., unus de magistratibus Ci.; pesn. in poznolat. s partitivnim gen.: unus natorum Priami V., principum unus L., unus eorum pontium C., unus multorum H. = unus e (de) multis Ci. eden izmed mnogih, navaden človek, vsakdanjež (toda: es unus ex multis Plin. iun. ne godi se ti bolje kot večini ljudi); začenjajoč vrsto, vrstni red: partes tres, quarum unam incolunt Belgae, alteram Aquitani, tertiam Celtae C., unum, alterum, tertium annum Ci., unam (sc. partem) … aliam (redko!) … tertiam C., dies unus, alter, plures Ci., unus et alter dies Ci. en dan ali dva, unā ex parte … alterā ex parte C., uno alterove ictu L.; subst. m: unus et (atque, aut, vel) alter eden in (ali) drugi; z oslabljenim pomenom: Ter., Iuv. idr., amici … de multis unus et alter erant O. le kaka dva, le nekoliko (njih), unus dicenti aut alter adstitit T. eden ali drug(i) poslušalec, le nekaj poslušalcev, unus aut summum alter Ci. ep. eden ali kvečjemu dva, unus post alterum Aur. drug za drugim; uno plus Etruscorum cecidisse L. za enega moža več, en mož več; ad unum omnes ali omnes ad unum C., Ci., L. vsi do zadnjega (moža, pa tudi ta še z njimi) = vsi skupaj, vsi brez izjeme; pesn. v istem pomenu tudi samo ad unum: Luc. fr., Ci. idr., exosus ad unum Troianus V.; tudi: omnes cum uno Gell.; subst. n.: unum est, quod me perturbat Ci., unum sustinere pauci possunt, utrumque nemo Ci.; poseb.: in unum omnes cogere S., L. ali contrahere L. ali convocare, convenire S. ali venire, coire V. na en kraj, na enem kraju ali mestu, skupaj, sarcinas in unum conicere L. na en kup, fluvius dilapsus in unum confluit Ci., in unum fundere Col.; v zvezah z drugimi števniki: unum et viginti annos Ci., uno et octogesimo anno Ci.; pl. se uporablja le α) pri subst., ki so pl. tantum: Ter., Varr., Val. Fl. idr., unae decumae Ci., in una moenia convenere S., una castra facta ex binis C., ubi unae atque alterae scalae comminutae S.; pesn.: una excidia V. enkratna pogibel. β) pri razvrstitvah: uni … alii eni … drugi, uni … alteri … tertii eni … drugi … tretji.

    2. occ.
    a) edin(i), samo en, samo eden, en sam, sam: Pl., Ter. idr., una spes C., una salus V., cui uni fidem habebant N., uno aditu relicto S., mulieres nuptae praeter unam Isidori filiam Ci., Pompeius plus potest unus quam ceteri omnes Ci., tu unus adulescens universum ordinem prohibuisti Ci., non unius agri, sed totius Siciliae calamitatem cognoscere Ci.; okrepljeno: Cicero ad haec unum modo respondit C., classis incolumis erat, unā tantum navi perforatā L.; tudi: unus est solus inventus Ci.; pogosto se unus sloveni z adv. samo, le, zgolj: hoc in unā virtute positum est Ci., unā celeritate praestare C., obtutu haeret defixus in uno V.; subst.: unus (sam) omnem omnium potestatem possidebat Ci., unus pro omnibus, una pro cunctis V., unum queri C.; pl. poseb. pri imenih ljudstev: uni ex omnibus Sequani C., Ubii, qui uni miserant C.; tudi: sequere me tres unos passūs Pl.; unus z nedoločnimi zaimki ali nedoločnimi števniki = posamezen, poedin: utilitati omnium plus quam unius alicuius consulit Ci., quibus si unum aliquod in te cognoveris Ci., aliquis unus (gr. εἷς τις) pluresve Ci., nec quisquam unus L. in noben posameznik, unum quodlibet probare Ci., quivis unus Ci. ali unus quivis Varr., unus quidam Ci., unus quilibet ali quilibet unus L., unum quidquid Kom., Lucr., nemo unus, nullus unus Ci. idr. noben posameznik, unum signum ex maximo numero nullum habere Ci. prav nobenega, nihil unum L. nič posameznega, prav nič; poseb. pogosto ūnusquisque, ūnaquaeque, ūnumquidque in ūnumquodque (pisano tudi ločeno ūnus quisque itd.) vsak edin, vsak posamezen, sleherni, vsak, vsakdo: unusquisque opiniones fingebat C., nostrum unumquemque norunt Ci.; metaf. unus edin = ki mu ni enakega, brezprimeren, preizvrsten, izvrsten, odličen, pred vsemi drugimi: simulacrum Cereris unum e sacrario auferendum curavit Ci. oni edini … kip, ki mu ni para, nemo de nobis unus excellat Ci., civitas, quae tibi una in deliciis fuit Ci., adiuro Stygii caput fontis, una superstitio … V.; okrepljujoč pri superl. = zelo, dokaj, daleč, kar, med vsemi, izmed vseh: unus ei fuit carissimus N., civis unus acutissimus Ci., non cum uno gladiatore nequissimo L., iustissimus unus qui fuit in Teucris V., unus omnium loquacissimus Ci., unus omnium ad dicendum maxime natus Ci.; prim.: cum unus in civitate maxime floreret N., eam unam rem maxime ratus conciliaturam L.; opisano: felix una ante alias virgo V.; pri komp.: quis unus fortior fuit? Ci., quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V., sagacius unus odoror H.
    b) isti, en in isti, prav tisti: Pl., Ap., Fl., Iust. idr., omnis una manet nox H., honos (labor) omnibus unus V., vox (mens) omnibus una V., qui unum imperium unumque magistratum cum ipsis habeant C., duobus in locis uno consilio bellum gerere Ci., uno tempore Ci., C., N., omnes uno ordine habere V. z vsemi ravnati enako; pogosto v reklu omnes uno ore vsi enoglasno, vsi v en glas, vsi soglasno: ceteri omnes uno ore auctores fuere Ter., de utilitate omnes uno ore consentiunt Ci., unoque omnes eadem ore fremebant V.; unus okrepljen z idem: H., Plin. iun. idr., exitus unus et idem Ci., uno eodemque partu V., verset multis modis eandem et unam rem Ci.; subst. n.: omnes sentiunt unum atque idem Ci., restat, ut omnes unum velint Ci.; v pl.: in unis aedibus, unis moribus Ci.

    3. metaf. (redko) kot pron. indefinitum neki, kàk(šen): Pl., Ter., Iust. idr., unus pater familias Ci., ut iudicem unum Ci., unus caprimulgus aut fossor Cat. kateri(si)bodi, kar prvi; kot subst. m nekdo: tradit uni O., rapta ab uno tuba Suet. Od tod adv. abl. sg. f. ūnā skupaj, in sicer

    1. krajevno na istem mestu, skupaj, pri kom, poleg, zraven koga, s kom (vred): Ter., domi una eruditi Ci., cum veheretur in raedā, una (poleg njega, pri njem) sedebat uxor Ci., una fui (bil sem poleg), testamentum simul obsignavi cum Clodio Ci., stabat una O. poleg, zraven, si in Italiā Pompeius consistit, una erimus Ci. z njim; tako tudi: ostendit cives Romanos, qui una erant C., ex his, qui una Cirtam profugerant, duos delegit S., Fabius centurio quique una murum accenderant C., quod una erant Macedones complures N., una ludos spectare, una cenare H., pecus et domos volvere una H. s seboj, una esse cum aliquo C. biti pri kom, s kom, una ire cum amicā in viā Ter.; pesn.: Pallas … una (sc. cum Euandro) … pauperque senatus tura dabant V.; una v zvezi s simul: una simul Pl. ali simul una Pac. fr., Pl., una mecum simul Pl., mecum una simul Ter., una simul cum suo vicino Pl.

    2. časovno obenem, hkrati, skupaj, sočasno: pugnatur una omnibus partibus C., pereant amici, dum inimici una intercidant Ci., amores una cum praetextā ponere Ci., haec vobiscum una consul agam S.

    Opomba: Pesn. gen. sg. ūnĭus: V., H., Lucr.; predklas. gen. ūnī: Pl.; tudi Cat.; dat. m ūnō: uno operario Varr.; dat. f unae: unae fibulae Ca.; voc. ūne: Pl. fr. ap. Prisc., Cat., Aug.
  • vred|en [é] (-na, -no) wert
    biti veliko vred viel wert sein, einen Hohen Wert haben
    vred česa einer Sache wert
    biti vred česa einer Sache wert sein (truda der Mühe wert sein, zlata Gold wert sein), -wert, -würdig
    (časti/hvale ruhmwürdig, človeka menschenwürdig, graje tadelnswert, tadelnswürdig, omembe nennenswert, nennbar, namhaft, občudovanja bewundernswert, bewunderungswürdig, bewundernswürdig, obžalovanja, pomilovanja bedauernswert, bedauernswürdig, bemitleidenswert, spoštovanja schätzenswert, achtenswert, upoštevanja berücksichtigenswert, beachtenswert, bemerkenswert, usmiljenja erbarmungswürdig, erbarmenswert, zaničevanja hassenswert, da se pove erzählenswert, branja lesenswert)
    vreden greha eine Sünde wert
    vreden vse pohvale aller Ehre wert
    biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein
    biti občudovanja vreden zu bewundern sein, bewundernswert sein
    biti upoštevanja vreden berücksichtigenswert sein, von Belang sein
    dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
    ne biti nič vreden nichts wert sein
    ne biti vreden počenega groša keinen Pfennig wert sein, keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein, keinen roten Heller wert sein
    X ni vreden besed X ist kein Thema
  • ἀκρωτηριάζω in med. snamem (odsekam) ladjin kljun z okraski vred; okrnjujem, ugonobim, uničim τὰς πατρίδας.
  • αὔτ-ανδρος 2 z moštvom vred. – adv. αὐτανδρί.
  • αὐτό-πρεμνος 2 (πρέμνον) poet. s korenino vred, povsem, popolnoma.
  • αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.
  • ἐξ-αμάω poet. (po)kosim, (po)žanjem, ῥίζαν ἐξημημένος s korenino vred iztrebljen, izkoreninjen.
  • ἕπομαι [Et. kor. seqw, lat. sequor, socius iz soqwjos; gršk. še ἀοσσέω. – Obl. impf. εἱπόμην, fut. ἕψομαι, aor. ἑσπόμην (σπῶμαι, σποίμην, σποῦ, σπέσθαι, σπόμενος); ep. pr. imper. 2 sg. ἕπεο, ἕπευ, impf. ἑπόμην, aor. 2 ind. ἕσπεο, cj. ἕσπωμαι, opt. ἑσποίμην, inf. ἑσπέσθαι, imper. ἑσπέσθω, pt. ἑσπόμενος, imper. 2 sg. σπεῖο]. 1. a) grem za kom, sledim koga (komu) τινί, ἐπί τινος, ἐπί, μετά τινι; b) grem s kom (na vojno), spremljam koga τινί, μετά τινος, ἅμα, σύν τινι, τρυφάλεια ἕσπετο χειρί čelada je šla za roko, je ostala v roki, ἡ ἔπαλξις ἕσπετο predprsje se je zrušilo ž njim vred, πέσε ἑσπόμενος δουρί zgrudil se je zaeno s kopjem, ὅσσα ἔοικε ἐπὶ παιδὸς ἕπεσθαι kolikor se mora dati ljubljeni hčerki za doto, οἱ ἑπόμενοι spremljevalci, spremstvo, potomci; ἕπεο προτέρω pridi bliže; c) grem za kom, zasledujem koga, pritiskam na, preganjam τινί; d) morem slediti, grem s kom v stop, dohajam ἵπποις, λόγῳ umevam. 2. a) pokoren sem, sem poslušen, vdam se κακοῖς, ravnam se po kom, ujemam se γούνατα; b) sledim, nastanem iz česa τῇ ἀχαριστίᾳ ἡ ἀναισχυντία; c) doletim koga, pripadem komu νίκη, ἄτη, κῦδος, τιμή.
  • πρό-ρριζος 2 (ῥίζα) ep. ion. poet. s korenino vred, do korenine; pren. popolnoma, do tal.
  • συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.
  • συγ-κακοπαθέω, συγ-κακουχέομαι pass. trpim s kom vred (zlo) NT.
  • συγ-κάμνω poet. 1. trudim se s kom vred, pomagam komu τινί. 2. trpim s kom vred.
  • συγ-καταβαίνω grem, stopam s kom vred doli (nazaj), vračam se s kom vred.
  • συγ-κατάγω (po)peljem s kom vred nazaj.
  • συγ-καταδιώκω preganjam, zasledujem s kom vred.
  • συγ-καταθάπτω pokopavam koga s kom vred τινά τινι.