Franja

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

rumpus [rʌ́mpəs] samostalnik
pogovorno hrup, hrušč, trušč, vpitje, kričanje, kraval, razgrajanje, rabuka, nemir, zmešnjava, zmeda

sbraitamento m vpitje, razgrajanje

sbraitio m (pl. -ii) razgrajanje, vpitje

Schreierei, die, kričanje, vpitje

shouting [šáutiŋ] samostalnik
klicanje, vpitje, kričanje
arhaično izvolitev s klici

skirl [skə:l]

1. samostalnik
piskanje (dud, gajd); vpitje, vreščanje

2. neprehodni glagol
piskati (kot gajde, dude); vpiti, vreščati

squawk [skwɔ:k]

1. samostalnik
vpitje, vrisk, vreščanje; cviljenje, škripanje (vrat)
sleng zmerjanje, psovanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti; cviliti, škripati (o vratih); tarnati
sleng zmerjati, psovati

squeak [skwi:k]

1. samostalnik
cviljenje, cvilež, vpitje, vreščanje; škripanje
pogovorno uitje, izognitev

bubble-and-squeak meso z nasekljano zelenjavo
to have a narrow (close, near) squeak komaj uiti, se izogniti

2. neprehodni glagol
škripati (o čevljih, vratih), cviliti (miš)
sleng izdati, zatožiti, priznati
prehodni glagol
(iz)reči, izraziti (kaj) z vreščcčim, kričavim glasom

storm¹ [stɔ:m] samostalnik
nevihta (tudi figurativno)
vihar, neurje, huda ura, močan veter; naliv, toča, snežni vihar
figurativno burja; hrup, hrušč, direndaj, vpitje, razbur jenje
vojska napad (na utrdbo), juriš

storm and stress literature Sturm und Drang, čas vrenja idej in nemirov
a storm of abuse ploha psovk, žalitev
a storm of applause vihar odobravanja
a storm of bullets toča krogel
a storm in a teacup vihar v kozarcu vode, figurativno mnogo vika, veliko razburjenje zaradi malenkosti, za nič
a time of storm and stress razburkana doba
to stir up a storm dvigniti vihar
to take by storm zavzeti z jurišem (tudi figurativno)
after storm comes a calm za dežjem pride sonce

strīdor -ōris, m (strīdēre) vsak nečist, brneč glas = cvrčanje, brnenje, piskanje, sičanje, sikanje, žvižganje, bučanje, šum, šumenje, šumljanje, vršanje, vršenje, drskljanje, prasketanje, pokanje, pokljanje, brenčanje, škripanje, rožljanje, hrup, hrupenje, hrušč, hrum, hrumenje, delanje (zganjanje) hrupa (trušča), kričanje, vriskanje, vpitje, vreščanje, šumotanje, hreščanje, ropot, ropotanje, grmenje, grmot, grmotanje, žvenket, žvenketanje, žvenkljanje, žuborenje, žubor ipd.: Pac. fr., Auct. b. Afr., Vitr., Sen. ph., Marc. idr., aquilonis Acc. fr., Ci., procellae Pr. hrumenje, hruljenje, maris Serv. ali lituum Lucan. ali stridores tubae Sil. bučanje, magni stridores V. silno šumenje (kipenje) valov, aurium stridores Plin. šumenje v (po) ušesih, stridor consonantium Q., pennarum Plin. vršanje, ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. vršeče peruti, stridor teli V. brnenje, brenčanje, serrae tum, cum acuitur Ci. škripanje, škrtanje, škrgutanje, cardinis Ci. ali rudentum V., O. ali ianuae O. ali dentium Cels. škripanje, škrtanje, škrgutanje, catenae Iuv., ferri fractaeque catenae V.; o živalih: stridor (sc. anguis) O. sikanje, stridor (sc. simiae) O. krik, kričanje, vik, vika, suis O., Plin. kruljenje, krulba, krulež, stridor ali stridores (sc. apium) V. brenčanje, brnenje, stridor anseris Petr. pihanje, elephantorum Auct. b. Afr., L. trobljenje, cicadae Plin. cvrčanje, čričkanje, črikanje, bubonis Ap. (h)ukanje, Cerbereus Sil.; o osebah in sencah umrlih: tribuni Ci. šušljanje, (sc. Troglodytis) stridor, non vox Plin. hreščanje, hinc apicem rapax Fortuna cum stridore acuto sustulit H. z ostrim brnenjem (plahutanjem), umbrarum facies diro stridore minantes Petr., umbrarum volantum stridor Cl. čebljanje.

strillata f

1. kričanje, vpitje

2. oštevanje, graja

tărăbói -oáie n hrup, trušč, vpitje, zmešnjava, zmeda, direndaj

ţípăt -ete n

1. krik

2. vpitje, kričanje

tumultus -ūs, m (tumēre)

1. razburkanost naravnih sil in elementov = vihar, vihra, nevihta, bučanje, hrumenje, bobnenje, pok, pokanje, tresk, treskanje, grom, grmenje; pesn.: corpus mortale tumultus (groma) non tulit aetherios donisque iugalibus arsit O., tremendo Iuppiter ipse ruens tumultu H., quanto trepidet tumultu Orion H., tumultus (bučanje) maris Sen. tr., pelagi Lucan.

2. occ. vojni hrup, vojni trušč, vojna nevarnost, vojna vihra, vojna, izbruh vojne, spopad, vstaja, upor, revolt, tumúlt: in bello ac tumultu Ci., tumultus Gallicus Ci., Germanicus T., nemini expedit in Siciliā tumultum commoveri Ci., tumultum praebere L. ali movere H. ali facere S., omnia tumultu Romae implere L., conflare gladiatorum ac fugitivorum tumultum Ci., tumultum comprimere, sedare L., tumultum esse senatus decrevit L. senat je dal razglasiti, da je izbruhnila vstaja, tumultus Cinnanus N., servili tumultu C., nata in vanos tumultus gens L., cohortes tumulti (gl. opombo spodaj) causā conscripserat S.

3. metaf. hrup, trušč, hrum, hrušč, hrumenje, zmešnjava, beganje, zmeda, nemir, vrvež, razburjenje, vznemirjenje, upor, revolt, tumúlt: tumultum inicere civitati Ci. vznemiriti, initium repentini tumultus factum est ab Ambiorige C., tumultus e castris in urbem penetrat L., cum omnia terrore ac tumultu streperent L., tumultus conticescit L., per tumultum ac trepidationem agi L., tumultus verborum T.

4. vpitje, vrišč, zmeda, zmedenost, mešanje, kopičenje: sermonis Plin. jecljanje; pesn. nemir, nemirnost, zbeganost, razdraženost, razvnetost ipd.: tumultus mentis H., Lucan. dušni (duševni) nemir, zbeganost, razdraženost; prim.: pectora pulsata tumultu Petr.; stomacho tumultum ferre H. (raz)dražiti želodec, mihi bilem vestri movere tumultūs H. vaše razgrajanje, cui lapis (= marmor) curae est urbisque tumultus Tib. strah, da se ne bi zrušile hiše.

Opomba: Stlat. heterocl. gen. sg. tumultī: Acc. fr., Afr. fr., Enn. fr., Pl., Ter., S.

turmoil [tɔ́:mɔil]

1. samostalnik
nemir, hrup, vpitje, trušč; razburjenost; upor; (redko) naporno delo, garanje

2. prehodni glagol
motiti; vznemiriti, razburiti
neprehodni glagol
narečno garati, naporno delati

turn-up [tə́:nəp]

1. samostalnik
pogovorno hrup, vpitje, vrišč; metež, pretep, ravs, tepež; nepričakovan dogodek; krajevec (klobuka); zavihek na hlačah

2. pridevnik
navzgor sklopljiv

a turn-up bed stenska zložljiva postelja

ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.

úrlet -e n

1. vpitje, kričanje

2. rjovenje, tuljenje

urlo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. tuljenje, rjovenje (živali)

2. krik:
cacciare, fare, lanciare un urlo zakričati

3. ekst. rjutje, kričanje, vpitje, hrušč

4. ekst. tuljenje, razglašeno petje