Franja

Zadetki iskanja

  • láčen qui a faim, affamé

    lačen biti avoir faim, être affamé
    biti lačen kot volk avoir une faim de loup, familiarno avoir la dent
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • láčen hambriente (tudi fig) (česa de) ; fig ávido (česa de)

    biti lačen kot volk estar muerto de hambre; tener un hambre feroz
  • menja|ti [é] (-m) (spremeniti) wechseln; za kaj drugega: tauschen
    menjati vozni pas die Fahrspur wechseln
    denar: umwechseln
    volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mórski de mar; marino

    morska bolezen mareo m
    ki ima morsko bolezen mareado
    dobiti morsko bolezen marearse
    morska deklica (mit) nereida f
    morska gladina superficie f del mar
    morski jezik (riba) lenguado m
    morski ježek erizo m de mar
    morska klima clima m marítimo
    morski konjiček (zool) caballo m marino, hipocampo m
    morsko kopališče playa f
    morska kopel baño m de mar
    morska milja milla f marina
    morski pes (zool) tiburón m
    morsko pristanišče puerto m marítimo
    morska riba pez m marino
    morski ribolov pesca f marítima
    morska pot vía f marítima
    morski ropar pirata m, corsario m
    star morski volk (fig) lobo m de mar
    morska sol sal f marina
    morska obala costa f, litotal m
    morska voda agua f de mar
    morska zvezda (zool) estrellamar f, asteria f
  • narav|a2 ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
    druga narava die zweite Natur
    (globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
    (natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
    plahe narave ein ängstliches Gemüt
    po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
    enak po naravi wesensgleich
    različen po naravi wesensverschieden
    soroden po naravi wesensverwandt
    razlika po naravi der Wesensunterschied
    v naravi stvari in der Natur der Sache
    to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
    figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
  • naráva (-e) f

    1. natura:
    zakoni narave le leggi della natura
    človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
    neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
    divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
    ljubitelj narave amante della natura

    2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
    prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
    vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

    3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
    po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
    mirna narava un temperamento calmo

    4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
    biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. plačati v naravi pagare in natura
    filozofija narave filosofia della natura
    šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
    v naravi, po naravnem redu in natura
    filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
    um. upodobitev po naravi disegno dal vero
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio
  • níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
    nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
  • ovčja koža ženski spol das Schaffell, Lammfell, der Schaf(s)pelz
    jopa iz ovčje kože die Lammfelljacke
    figurativno volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
  • óvčji de oveja(s)

    ovčje meso (carne f) de cordero m
    ovčji hlev ovil m, corral m de ovejas
    ovčja koža piel f de oveja, (runo) vellocino m, (strojena, z volno) corderillo m
    ovčje mleko leche f de oveja
    ovčji sir queso m de (leche de) oveja
    ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero)
    ovčje usnje badana f
    volk v ovčji koži (fig) lobo m con piel de cordero, hipócrita m malintencionado
  • ôvčji de mouton, de brebis; ovin

    ovčje garje gale ženski spol ovine
    ovčja koža peau ženski spol de mouton, toison ženski spol
    ovčji kožuh fourrure ženski spol de (peau de) mouton
    ovčje meso viande ženski spol de mouton
    ovčje pasme races ženski spol množine ovines
    ovčji pastir berger moški spol, (literarno, religija) pasteur moški spol
    ovčja staja bergerie ženski spol, bercail moški spol, parc moški spol à moutons
    ovčje usnje peau ženski spol de mouton, basane ženski spol
    ovčja volna laine ženski spol de mouton
    volk v ovčji koži (figurativno) le loup qui s'est fait agneau, loup déguisé en agneau (ali sous peau de mouton)
  • ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
    ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
    ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
    ovčji pastir pecoraio
    ovčja staja ovile
    vet. ovčje garje rogna della pecora
    bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
    zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
    ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
    muz. ovčje črevo (za strune) minigia
  • pižmova hijena ženski spol živalstvo, zoologija (podzemni volk) der Erdwolf, die Zibethyäne
  • pižmova hijena stalna zveza
    zoologija Proteles cristata (žival) ▸ cibethiéna
    Sopomenke: podzemski volk
  • podzémen (-mna -o) adj. sotterraneo, ipogeo:
    podzemni tok corso ipogeo
    podzemna železnica metropolitana; metro franc.
    podzemna korenina ceppaia
    voj. podzemna lansirna platforma silo
    zool. podzemna svinjka oritteropo (Orycteropus afer)
    zool. podzemne svinjke tubulidentati (Tubulidentata)
    podzemni rov cunicolo
    zool. podzemni volk protele (Proteles cristatus)
  • pomorščak moški spol (-a …) der Seemann, ljudstvo ipd.: der Seefahrer
    biti pomorščak zur See fahren
    jezik pomorščakov die Seemannssprache
    dom pomorščakov das Seemannsheim
    narod pomorščakov ein seefahrendes Volk, das Seevolk
  • preríjski (zoologija)

    prerijski volk coyotte moški spol
  • preríjski (-a -o) adj. della prateria:
    zool. prerijska kokoš tetraone, gallo delle praterie (Tympanuchus cupido)
    zool. prerijski pes cinomio, cane delle praterie (Cynomis ludovicianus)
    prerijski volk coyote (Canis latrans)
  • preríjski de (las) praderas

    prerijski volk coyote m, lobo m de las praderas