Franja

Zadetki iskanja

  • gospodínjstvo économie ženski spol domestique, ménage moški spol , intérieur moški spol , foyer moški spol ; enseignement moški spol ménager

    skupno gospodinjstvo intérieur moški spol (ali foyer moški spol) en commun
    voditi komu gospodinjstvo tenir le ménage de quelqu'un
  • gospodínjstvo economía f doméstica; menaje m ; (gobiemo m de la) casa f

    imeti lastno gospodinjstvo tener su propia casa
    skupno gospodinjstvo casa f común
    voditi komu gospodinjstvo cuidar de la casa de alg
  • kampánja campaign

    delati kampánjo to campaign
    volilna kampánja electoral campaign
    voditi kampánjo to campaign, to wage a campaign
    začeti kampánjo to launch a campaign
  • kaos samostalnik
    1. (zmeda; nered) ▸ káosz
    prometni kaos ▸ közlekedési káosz
    politični kaos ▸ politikai káosz
    popoln kaos ▸ teljes káosz
    pravi kaos ▸ igazi káosz
    spremeniti se v kaos ▸ káoszba süllyed
    pahniti v kaos ▸ káoszba taszít
    voditi v kaos ▸ káoszhoz vezet
    živeti v kaosu ▸ káoszban él
    kaos na cestah ▸ káosz az utakon
    Ponekod po nižinah je včeraj prvič v tej zimi zapadlo nekaj več snega, kar je v prometu povzročilo pravi kaos. ▸ Tegnap ezen a télen először néhány alacsonyabban fekvő vidéken kicsit több hó esett, valóságos káoszt okozva a forgalomban.

    2. (o vesolju) ▸ káosz
    prvobitni kaos ▸ őskáosz
    sile kaosa ▸ káosz erői
    Sile kaosa je poosebljala boginja morja Tiamat, ki je vzela prav zmaja za svoj simbol. ▸ A káosz erőit Tiamat, a tenger istennője testesítette meg, aki a sárkányt választotta jelképéül.
  • kartotéka (-e) f cartoteca, schedario; casellario; incartamento, dossier::
    kartoteka knjig in revij cartoteca dei libri e delle riviste
    voditi kartoteko tenere uno schedario
    sodna kartoteka casellario giudiziale
  • kázati to show; to point out; to indicate; to present; to display; to exhibit

    kázati pot (voditi) to lead the way
    kázati slab okus to show bad taste
    s prstom kázati na koga to point (one's finger) at someone
    kázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
    toplomer je kazal 20° the termometer registered 20 degrees
    ni kazal nobenega znaku strahu he showed no sign of fear
    na dež kaže it looks like rain
    kot vse kaže to all appearances
    vse kaže, da... there is every indication that...
    vse kaže, da bo izvoljen there is every prospect that he will be elected
    letina dobro kaže the crop promises well, there are good prospects of an abundant harvest
    stvar dobro kaže the business ali the affair looks promising
    če bi kaj slabo kazalo (šlo narobe) if anything should go amiss
    stvari slabo kažejo things have an ugly look, things seem to be taking a bad turn
    ne kaže hoditi tja it is not advisable to go there
    ne kaže mi drugega kot, da grem I can do nothing but go away
    sedaj se kaže, da... now it turns out that...
    njegov obraz je kazal razočaranje his face showed his disappointment
    luna se je začela kázati th moon was beginning to appear (ali to come out)
    dobro kaže za... it looks promising (ali it bodes well) for...
    slabo kázati to bode ill
  • knjig|a3 ženski spol (-e …) dokument: das Buch, -buch (blagajniška Kassenbuch, Kassabuch, dobavna Auslieferungsbuch, glavna Hauptbuch, gorska Hüttenbuch, gospodinjska Haushaltungsbuch, inventarna Bestandsbuch, dobaviteljev Lieferantenbuch, dolgov Schuldbuch, gostov Gästebuch, Fremdenbuch, mrtvih Totenbuch, nakupov Einkaufsbuch, naročil Bestellbuch, Auftragsbuch, Orderbuch, prispele pošte Eingangsbuch, rojstev Geburtenbuch, stavb Gebäudebuch, strupov Giftbuch, tiralic Fahndungsbuch, voženj Fahrtenbuch, zdravil Arzneibuch, župljanov Kirchenbuch, kontna Kontobuch, kontrolna poslovna Gegenbuch, krstna Taufbuch, matična Personenstandsbuch, poslovna Handelsbuch, Geschäftsbuch, pritožna Beschwerdebuch, rodovna živinorejska Herdbuch, skladiščna Lagerbuch, vzorčna Musterbuch, vzrejna Zuchtbuch, žalna Kondolenzbuch)
    obveznost vodenja knjig pravo die Buchführungspflicht
    voditi knjige Buch führen, die Bücher führen
    | ➞ → zemljiška knjiga
  • knjíga book; (nevezana) loose-leaf (ali unbound) book; (zvezek) volume

    blagajniška knjíga cashbook
    kuharska knjíga cookery book
    Bela knjíga politika White Paper
    glavna knjíga trgovina ledger
    priročna knjíga handbook, manual, reference book
    šolska knjíga textbook, school book
    vezana (broširana) knjíga bound (stitched) book
    knjíga z najboljšo prodajo (uspešnica) bestseller
    zemljiška knjíga land registry, estate register
    antikvarična, že rabljena knjíga secondhand book
    dolgočasna knjíga a dull book
    kiosk za prodajo knjíg bookstall
    omara za knjíge bookcase
    polica za knjíge bookshelf; pl -lves
    stojalo za knjíge ZDA bookrack
    naslov knjíge title of a book
    razstava knjíg book exhibition
    ljubitelj, zbiratelj knjíg booklover, bibliophile, bibliomaniac
    izposojevalnica knjíg lending library, circulating library
    vsebina knjíge contents pl, subject matter
    pravica ponatisa knjíge copyright
    prodajalec knjíg bookseller
    darilno nakazilo za knjígo book token
    pisec knjíg writer (of books), author
    brati, čitati iz knjíge to read from a book
    knjíga se dobro bere the book reads well
    ta knjíga se dobro prodaja this book sells well
    knjíga je razprodana the book is sold out
    knjíga je zaplenjena the book has been seized ali confiscated
    izdati knjígo to bring out, to publish a book
    govoriti kot iz knjíge to speak like a book
    predelati knjígo to study a book thoroughly
    sedeti vedno pri (svojih) knjígah to be always poring over one's books
    vnesti v knjígo to record, to enter in the book(s)
    voditi knjíge to keep books
    založiti (izdati) knjígo to publish, to bring out a book
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • knjíga libro m ; (zvezek) tomo m , volumen m

    blagajniška (inventarna, mladinska, kuharska, pritožna) knjiga libro m de caja (de inventarios, juvenil, de cocina, de reclamaciones)
    glavna (šolska, dostavna, najljubša, mašna) knjiga libro m mayor (de texto ali texto m escolar, de entregas, favorito, de misa ali misal m)
    knjiga naročil libro de los pedidos
    zabavna knjiga libro ameno
    priročna knjiga manual m, tratado m
    sanjska knjiga libro m (ali clave f) de los sueños
    zemljiška knjiga catastro m, registro m de la propiedad
    (filmska) snemalna knjiga guión m
    knjiga za otroke libro para niños, libro infantil
    govoriti kot knjiga hablar como un libro
    to je zame knjiga s sedmimi pečati (fig) es un enigma para mí
    sedeti vedno pri knjigah (fig) pasarse la vida (ali fam quemarse las cejas) estudiando
    vnesti v knjigo (knjižiti) asentar
    voditi knjige llevar (los) libros
    vpisati v matično knjigo matricular, registrar
  • kôlo (ples) round dance, kolo; kind of national dance

    voditi kôlo to lead the dance
    plesati kôlo to dance in a ring
  • korespondenca samostalnik
    1. neštevno (pisna sporočila) ▸ levelezés
    poslovna korespondenca ▸ üzleti levelezés
    zasebna korespondenca ▸ magánlevelezés
    uradna korespondenca ▸ hivatalos levelezés
    elektronska korespondenca ▸ e-mailes levelezés
    voditi korespondenco ▸ levelezést folytat, levelezést bonyolít
    Moža pa sta vodila obsežno korespondenco. ▸ A két férfi terjedelmes levelezést folytatott.
    V knjigo je med drugim vključena tudi korespondenca med zaljubljencema.kontrastivno zanimivo A könyv többek között tartalmazza a szerelmesek közti levélváltásokat is.
    Zanj je vodila vso korespondenco, naročala paciente in izpolnjevala bolniške kartone.kontrastivno zanimivo Intézte a levelezését, berendelte a betegeket és kitöltötte a páciensek kartonját.

    2. ponavadi v množini (povezava) ▸ kapcsolat, összefüggés
    A ne gre se spuščati pregloboko v filmsko kritiko in v korespondence filma z literaturo, danes je na sporedu nekaj drugega. ▸ Nem kell túlságosan elmerülni a filmkritikában és a filmnek az irodalommal való összefüggéseiben, ma más van műsoron.
  • korespondénca correspondance ženski spol ; échange moški spol de lettres

    voditi korespondenco s kom correspondre avec quelqu'un, entretenir une correspondance avec quelqu'un
  • korespondénca correspondencia f

    voditi korespondenco llevar la correspondencia, estar encargado de la correspondencia
    trgovska (zasebna) korespondenca correspondencia comercial ali mercantil (privada ali particular)
  • móda fashion; vogue; mode; style

    iz móde out of fashion; outmoded
    v módi in fashion, in vogue, fashionable
    po módi fashionably
    po najnovejši módi up-to date in style, in the latest fashion
    najnovejša móda the latest fashion, new look
    po stari módi (staromoden) old-fashioned
    narejen po zadnji módi made in the latest style
    zadnji krik móde (ZDA pogovorno) the last word (ali the latest thing) in fashion
    to ni več v módi that is no longer the fashion, that has gone out of fashion
    to je bila móda pred 30 leti that was in fashion thirty years ago
    to je v módi letos it is the fashion this year
    v módi so kratka krila short skirts are in (ali are all the rage)
    biti v módi to be in fashion, to be in great demand
    priti v módo to come into fashion
    priti zopet v módo to come back into fashion
    priti iz móde to go out of fashion
    prinesti v módo to bring into fashion, to launch a fashion
    to pri nas ni v módi that is not the fashion here
    ona se oblači po zadnji módi she dresses in the latest fashion
    slediti módi, spremljati módo, ravnati se po módi to follow the fashion
    voditi v módi to set the fashion
    vpeljati novo módo to set a new fashion
    kupila si bo klobuk po módi she will buy a smart (ali stylish, modish) hat
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

    ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
    letalski nos avant moški spol, nez
    orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
    potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
    zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
    imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
    po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
    vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
    za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
    za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
    visoko nos nositi porter le nez au vent
    zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices
  • odpeljati1 (odpéljem) peljati, voditi

    1. poznavajoč pot: führen, wegführen (gor hinaufführen, ven hinausführen …)

    2. (pospremiti) bringen (na letališče zum Flughafen, na vlak an die Bahn), -bringen (gor hinaufbringen, heraufbringen, do sobe an sein Zimmer hinaufbringen, nazaj zurückbringen, ven hinausbringen …)

    3. v zapor: abführen
    odpeljati s silo sovražniki, banditi: verschleppen, entführen

    4. z vozilom: fahren (v bolnico ins Krankenhaus fahren)

    5. (spraviti stran) pijanca ipd.: wegschaffen