Franja

gripper [gripe] verbe transitif, vieilli zgrabiti; populaire ukrasti, zmakniti; verbe intransitif zaradi trenja in slabega mazanja vneti in sprijeti se (kovine); segreti se

se gripper gubati se

heat² [hi:t]

1. prehodni glagol
segreti, segrevati, pogreti (up, with, by)
razvneti, razburiti

2. neprehodni glagol
segreti se, pogreti se, vneti se, razburiti se

īgnēscō -ere (incoh. glag. īgnēre: īgnis)

1. zagore(va)ti, vžgati, vžgati se, vneti se: ex quo eventurum nostri putant … , ut ad extremum omnis mundus ignesceret Ci., lumen capere atque ignescere sensit O.

2. metaf.
a) vzplamte(va)ti, zažare(va)ti: ignescente purpurā Plin., ignescunt sanguine vultus Stat. zardi.
b) (o strasteh) vzplamene(va)ti, (raz)vne(ma)ti se: Rutulo … ignescunt irae V., amor ignescit menti Col. poet., ignescentia odia Stat.; tudi o osebah: furiis ignescit opertis Val. Fl., virgo ignescens penitus Sil., cupiditatibus ignescit Aug.; z inf.: hinc ardore pari … incurrere muris ignescunt animi Sil.

Opomba: v pass. obl. ignescitur: Lab. ap. Non.

in-ārdēscō -ere -ārsī

I. vž(i)gati se v kaj: munus (= vestis) humeris Herculis inarsit H. se je goreč zajedla. —

II. zagoreti, vžgati se, vneti se, zažareti: arbusculae in igne ut ferrum inardescentes Plin., nubes inardescit solis radiis V. zažari, inardescunt genae Sen. tr. zažare, zarde; metaf.: oculi vi sanguinis inardescunt Cypr.; o čustvih in osebah: Q., Aug., cupidine vindictae inardescere T. vneti se, amor … inarsit O.

in-calēscō -ere -caluī (incoh. h calēre)

I. intrans.

1. segreti se, vroč postati, zažareti = razžariti se: Col., Sen. ph., sole incalescente L., frigore pigra serpens incaluit O., lacrimis incaluisse togam Prop. (prim. „vroče“ solze).

2. metaf. (duševno) razgreti se, (raz)vneti se: Lucan., acres animi incaluere O., vino (mero) i. L., Cu., T., nocte ac laetitiā i. T. —

II. trans. razgre(va)ti: incalescente vino Amm. ko jih je že vino razgrevalo; poseb. o ljubezni: vidit et incaluit O.; occ. (v navdušenju) vzplamteti, navdušiti se: (vates) incaluit deo O., Cicero raro incalescit T.

indīgnor -ārī -ātus sum (indīgnus) imeti (šteti, smatrati) kaj za nedostojno ali nevredno = zaradi česa se (nad čim) (raz)srditi, (raz)gneviti, (raz)jeziti, vznevoljiti, ne(je)voljen biti, hudovati. Sklada se z obj.: Stat., Val. Fl., id factum multi indignabantur N., i. vicem suam L., casum indignabar amici V.; od tod tudi pass. indīgnandus 3 nad komer (čimer) se človek mora vzne(je)voljiti, ne(je)volje vreden, ki zasluži ne(je)voljo, nad katerim se je treba jeziti: Val. Fl., vestis lecto non indignanda O. nad katero se postelji ni treba jeziti; pren.: pontem indignatus Araxes V. noče nositi, ne trpi; z dopolnilom: nimium ait me indignari de tabulis Ci., i. de iugulatione Auct. b. Hisp.; nam. dē s samim abl.: Val. Fl. ali z dat.: Dig.; s kavzalnim stavkom: V., indignantes milites, quod … L.; v časovni obl.: indignor, quandoque … dormitat Homerus H.; v pogojni obl.: Sulpicius in Ci. ep., rex indignatus, si una gens posset efficere Cu.; ret. z inf.: H., Q., Iuv., Lucan., Stat., non indignabere vinci O. ali z ACI: Suet., indignabimini aerarium expilari S., indignari coepit regem evocari C.

2. kot poznolat. medic. t. t. bolezensko razdražiti se, vneti se: Cael. — Od tod adj. pt. pr. indīgnāns -antis ne(je)voljen, vznejevoljen, ogorčen, razsrjen, hud, gneven, nestrpen: Stat., Val. Fl., verba indignantia linguae defuerunt O., ursos … indignantes ferre domum solebat O., venti freta indignantia miscent O., venti indignantes V., i. pectus O.; poklas. z dopolnilom v gen.: (mullorum) genus indignantissimum servitutis Col.; od tod adv. indīgnanter ne(je)voljno: Amm.

inflamá *-eáză vr. vneti se

kindle [kindl]

1. prehodni glagol
prižgati, zažgati
figurativno podžigati, podpihovati (to k)
navdihniti, navdihovati, prosvetiti

2. neprehodni glagol
prižgati se, vneti se
figurativno vneti se za kaj, navdušiti se (at)
razvneti se, ozariti se (with)

pòtpariti se pòtparī se vneti se: kad se koža potpari, onda s nje vuna opadne

prae-tepēscō -ere -tepuī (prae in tepēscere) prej se razgre(va)ti, metaf. prej se (raz)vne(ma)ti: si tuus in quavis praetepuisset amor O.

rankle [ræŋkl] neprehodni glagol
poetično vneti se, gnojiti se, peči (o rani), (še naprej) boleti, glodati, ne se pozdraviti, poslabšati se; (iz)gristi se; ostati v slabem spominu

it rankled in my mind težko mi leži na duši

re-candēscō -ere -canduī (incoh. k (re)candēre)

1. belo se (zopet, spet) zapeniti (razpeniti), zopet zabeleti od pen: unda O. se belo zapeni (razpeni), zažene bele pene.

2. metaf. zopet (znova, spet) se razbeliti, zopet (znova, spet) belo zažareti, zopet (znova, spet) se belo zažariti (razžariti): solibus aetheriis altoque recanduit aestu (sc. tellus) O.; pren. (zopet, znova) vneti se, razvne(ma)ti: ira recanduit O., et rubuere genae totoque recanduit ore O.

re-crūdēscō -ere -crūduī (—) (re in crūdēscere) „zopet (znova) posta(ja)ti surov“, „zopet (znova) osuroveti“, „zopet (znova) okrvaveti“

1. (o ranah) zopet (znova) se (po)slabšati, zopet (znova) se predreti (predirati), zopet (znova) se odpreti (odpirati): quae consanuisse videbantur, recrudescunt Ci. ep.

2. metaf. zopet (znova) izbruhniti, zopet (znova) bukniti, zopet (znova) se živo (raz)vneti, zopet (znova) zagore(va)ti, ponoviti se: recrudescente Manlianā seditione L., paulisper recruduit pugna L., dolor Cu., amor Sen. ph., nefas Sen. tr., peccatum Hier., discordia Cypr.

red-ardēscō -ere (re in ardēscere) zopet (znova, spet) se vžgati, zopet (znova, spet) začeti goreti, zopet (znova, spet) se (raz)vneti: flamma redardescet O.

rekindle [ri:káindl] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet (se) vžgati, zopet (se) vneti
figurativno zopet oživeti, razvneti (jezo)
figurativno zopet oživiti, oživeti, zbuditi (se)

renflammer [rɑ̃flame] verbe transitif zopet vneti; verbe intransitif zopet vzplamteti, se vneti

riardere^* v. intr. (pres. riardo)

1. zagoreti

2. ponovno se vneti

ridestare

A) v. tr. (pres. ridesto)

1. ponovno zbuditi, zbujati

2. pren. podžgati, razvneti:
ridestare l'odio podžgati sovraštvo

B) ➞ ridestarsi v. rifl. (pres. mi ridesto)

1. ponovno se zbuditi, zbujati

2. pren. ponovno se vneti

rinfiammare

A) v. tr. (pres. rinfiammo) znova vneti, podžgati

B) ➞ rinfiammarsi v. rifl. (pres. mi rinfiammo) znova se vneti

suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)

1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.

2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv.