Franja

Bodenfeuchtigkeit, die, talna vlaga

Bodenwasser, das, talna vlaga

input [ínput] samostalnik
količina, ki se dovaja ali vlaga; vložek
elektrika napetost ali učinek dovajanega toka
ekonomija vložba (industrije), produkcijska sredstva

input speed število obratov (stroja)
input language vložen jezik pri strojnem prevajanju

Luftfeuchte, die, Luftfeuchtigkeit, die, zračna vlaga; vlažnost zraka

madore f vlaga na koži, pot

Schwitzwasser, das, Baukunst, Architektur rosa, kondenz, kondenzna vlaga

Staunässe, die, Baukunst, Architektur stoječa vlaga

suhòta ž, suvòta ž
1. suhost: osjećati na tijelu -u svježe preobuke
2. suho vreme, suša
3. suh kraj, kamor ne pride dež in vlaga
4. pritlični del koče pletenjače
5. kopno: molitva materina čuva i na vodi i na -i

absolut|en (-na, -no) absolut
absolutna ničla fizika absoluter Nullpunkt
absolutna temperatura fizika absolute Temperatur
absolutna vlaga absolute Feuchtigkeit
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
absolutni posluh absolutes Gehör
absolutni alkohol kemija absoluter Alkohol
absolutna bit filozofija das absolute Sein
absolutna resnica die absolute Wahrheit

absolúten (-tna -o) adj.

1. (popoln, vsestranski) assoluto:
absolutna tišina silenzio assoluto
absolutna večina glasov maggioranza assoluta dei voti

2. (brezpogojen, nesporen) assoluto:
absoluten prvak campione assoluto

3. (neomejen, absolutističen) assolutista, assolutistico:
absolutna oblast regime assolutistico

4. filoz.
absolutni duh spirito assoluto
fiz. absolutna ničla zero assoluto
mat. absolutna vrednost valore assoluto
meteor. absolutna vlaga umidità assoluta
knjiž. absolutna oblast arbitrio, balia
pren. absolutna premoč scettro
lingv. absolutni superlativ (pridevnika) superlativo assoluto, elativo

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

epidemija samostalnik
1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémiaZadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
Sopomenke: izbruh
Povezane iztočnice: hidrična epidemija

2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina. ▸ kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
Sopomenke: izbruh

kondenzn|i [é] (-a, -o) Kondens-
kondenzna vlaga das Schwitzwasser

nebula -ae, f (indoev. kor. *nebh- moker, vlažen; od tod *nebhos, gen. *nebheses vlaga, megla, oblak; prim. skr. nábhas- hlap, megla, vlaga, voda, oblačje, nebo, gr. νέφος, νεφέλη = nebula oblak, megla, sl. nebo = hr. nȅbo, lit. debesìs oblak, let. debess nebo, stvnem. nebul = nem. Nebel)

1. hlap, para, megla: sublima nebula caelum obscurabat S. ap. Non., nebula erat ad multum diei densa adeo, ut lucis usum eriperet L., orta ex lacu nebula campo quam montibus densior sederat L., quae tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V., qua plurimus undam fumus agit nebulāque ingens specus aestuat atrā V., surgere de terra nebulas aestumque videmus Lucr., matutino tempore nebula erat crasissima Auct. b. Hisp., nebulae montibus descendentes aut caelo cadentes aut in vallibus sidentes serenitatem promittunt Plin., tandem illa caligo tenuata quasi in fumum nebulamque discesit Plin. iun., caelum crebris imbribus ac nebulis foedum T.; pren.: quasi per nebulam nosmet scimus atque audivimus Pl., remotā erroris nebulā Iuv. (prim.: „preganjat zmot oblake“ Prešeren), nebulae quaestionum Gell., incredibile est, quantas (sc. Graecorum levitas) mendaciorum nebulas excitaverit Lact.

2. occ.
a) čad, dim, meglica, sopar(ic)a: sensus inest … nebulis, quas exigit ignis O., pinguem nebulam vomuere lucernae Pers., exhalavit in auras liventem nebulam fugientis ab ore veneni Sil.; pren. o nepomembnih ali minljivih rečeh: quoius ego nebulai cyatho septem noctes non emam Pl., grande locuturi nebulas Helicone legunto Pers.
b) oblak: at Venus obscuro gradientis aere saepsit et multo nebulae circum dea fudit amictu V., infert se saeptus nebula (mirabile dictu) per medios miscetque viris, neque cernitur ulli V., nebulae dolia summa tegunt O., pulveris exhalat nebulam Lucr.; pren.: stellis nebulam spargere candidis H. (o stari ženski) oblačiti jasne zvezde = kaziti pogled na krasna dekleta. — Pooseb. Nebula -ae, f = Nephelē (gl. Nephelē) Nébula = Megla, Oblačíca: Hyg.

3. metaf. megla, oblak o raznih (poseb. mehkih, prozornih) tančicah: nebula haud est mollis aeque atque huius est pectus Pl., vellera (volno) mollibat nebulas aequantia tractu O., aequum est induere nuptam ventum textilem, palam prostare nudam in nebula linea? Lab. ap. Petr.; o tanki pločevini: hac fuerat nuper nebula tibi pegma perunctum, pallida quam rubri diluit unda croci Mart.

relativ relativen; (verhältnismäßig) sorazmeren; (bedingt) pogojen; relatives Gehör relativni posluh; relative Feuchigkeit relativna vlaga; relative Mehrheit relativna večina; relative Höhe relativna višina

relative² [rélətiv]

1. pridevnik
nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
slovnica oziralen, relativen
religija indirekten

relative to gledé na
relative clause oziralni stavek
relative pronoun oziralni zaimek
relative humidity relativna vlaga
relative worship religija češčenje slik
relative value relativna vrednost
the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
to live in relative ease živeti v relativnem udobju

2. prislov
pogovorno gledé, o, v zvezi z

I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi

rouiller [ruje] verbe intransitif (za)rjaveti; verbe transitif povzročati rjo, pokriti z rjo

se rouiller pokriti se ž rjo; figuré postati star, napraviti manj kot prej zaradi starosti
ce sportif se rouille faute d'exercice ta športnik izgublja svoje moči zaradi pomanjkanja vaje (treninga)
l'humidité rouille les métaux vlaga pokrije kovine z rjo

tálen (-lna -o) adj.

1. da pavimento, pavimentale, per pavimenti:
talna obloga copertura del pavimento, pavimento
talno gretje riscaldamento nel pavimento
talne ploščice piastrelle per pavimento
talni mozaik mosaico pavimentale
talne oznake (na cesti) segnaletica (stradale) orizzontale

2. di, del terreno; di, del suolo; di, del fondo; di, del sottosuolo:
geogr. talni relief rilievo (del suolo)
talne plasti stratificazione del terreno
talna vlaga umidità del terreno
talna favna fauna terricola
talna megla nebbia bassa
geogr. talna morena morena di fondo
petr. talna plast strato del terreno
šport. talna telovadba esercizi a corpo libero
talna voda acqua sotterranea, acqua freatica
geol. talni monolit carota, nucleo, testimone
arhit. talni načrt (tloris) pianta
rib. talni ribolov pesca di fondo
grad. talni zidec basamento

taln|i (-a, -o) Boden- (horizont der Bodenhorizont, indikator der Bodenanzeiger, organizem Bodenbewohner, favna die Bodenfauna, gnezdilka živalstvo, zoologija der Bodenbrüter, plast die Bodenschicht, ploščica die Bodenfliese, reja die Bodenhaltung, vlaga das Bodenwasser, die Bodenfeuchtigkeit), Grund- (obtežilnik Grundsucherblei, plaz die Grundlawine, ribolov die Grundfischerei, das Grundangeln, jez das Grundwehr, načrt der [Grundriß] Grundriss, morena die Grundmoräne, vlečna mreža das Grundschleppnetz)