Franja

Zadetki iskanja

  • izbruhniti glagol
    1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitör, kirobban
    spopad izbruhne ▸ összecsapás kitör, összecsapás kirobban
    škandal izbruhne ▸ botrány kitör, botrány kirobban
    protest izbruhne ▸ tüntetés kitör
    izgred izbruhne ▸ rendbontás kitör, zavargás kitör
    vojna izbruhne ▸ háború kitör
    nasilje izbruhne ▸ erőszak kitör
    upor izbruhne ▸ ellenállás kitör, lázadás kirobban
    vstaja izbruhne ▸ felkelés kitör
    panika izbruhne ▸ pánik kitör
    afera izbruhne ▸ affér kitör, ügy kitör
    nemiri izbruhnejo ▸ zavargások kitörnek
    Po izreku sodbe so med protestniki in policisti izbruhnili tudi spopadi. ▸ Az ítélethirdetés után összecsapások törtek ki a tüntetők és a rendőrök között.
    Ko je izbruhnila vojna, je imel komaj štiri leta. ▸ Amikor kitört a háború, alig volt négyéves.
    Prvi škandal je izbruhnil, še preden se je festival sploh začel. ▸ Az első botrány még a fesztivál kezdete előtt kirobbant.

    2. (o naravnem pojavu) ▸ kiüt, kitör
    ogenj izbruhne ▸ tűz üt ki
    požar izbruhne ▸ tűz üt ki
    Požar je izbruhnil na dveh zapuščenih sedežnih garniturah, najverjetneje pa so ga povzročili odvrženi cigaretni ogorki. ▸ A tűz két elhagyott kanapén ütött ki, és valószínűleg eldobott cigarettacsikkek okozták.
    V suhih gozdovih lahko izbruhnejo uničujoči požari. ▸ A száraz erdőkben pusztító tüzek üthetnek ki.
    Ogenj je izbruhnil na podstrešju, kjer je bilo shranjeno seno. ▸ A tűz a padláson ütött ki, ahol szénát tároltak.
    Med sprehodom je izbruhnila huda nevihta – in zadel jo je blisk. ▸ Séta közben heves zivatar tört ki – és a lányt villám vakította el.

    3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitör, feltör
    vulkan izbruhne ▸ vulkán kitör
    ognjenik izbruhne ▸ tűzhányó kitör
    Vulkan običajno izbruhne dvakrat na vsakih 100 let. ▸ A vulkán általában 100 évente kétszer tör ki.
    Gejzir izbruhne, ko vrela voda iz globine prebije hladnejšo na površju. ▸ Gejzír tör fel, amikor a mélyből származó forró víz áttöri a felszínen lévő hidegebb vizet.
    Ko skorja ne zdrži več tlaka, plin izbruhne ter požene skale in plin visoko v zrak. ▸ Amikor a kéreg már nem bírja a nyomást, feltör a gáz, és a sziklákat, valamint a gázt a magasba repíti.
    Tradicija pravi, da jo je dal zgraditi papež Kalist na mestu, kjer naj bi iz tal izbruhnilo olje, najverjetneje nafta. ▸ A hagyomány szerint Callistus pápa építtette azon a helyen, ahol állítólag olaj, valószínűleg kőolaj tört fel a földből.
    Kar 12.200 metrov visoko je izbruhnil ogromen oblak pepela. ▸ Hatalmas hamufelhő tört ki 12.200 méter magasságba.

    4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitör, felcsattan
    izbruhniti v jok ▸ sírásban kitör
    izbruhniti v smeh ▸ nevetésben kitör
    izbruhniti v krohot ▸ hahotázásban kitör
    V službi se vas bodo izogibali, saj boste skoraj vsako minuto izbruhnili. ▸ Kerülni fogják a munkahelyén, mert szinte percenként felcsattan.
    Množica je izbruhnila od navdušenja, kardinal je moral počakati, preden je lahko nadaljeval. ▸ A tömeg lelkesedésben tört ki, és a bíborosnak várnia kellett, mielőtt folytatni tudta volna.
    Ko poslušalci dojamejo poanto šale, ponavadi izbruhnejo v smeh. ▸ Amikor a hallgatók megértik a vicc csattanóját, általában nevetésben törnek ki.

    5. (o bolezni) ▸ kitör
    kuga izbruhne ▸ pestis kitör
    epidemija izbruhne ▸ járvány kitör
    bolezen izbruhne ▸ betegség kitör
    Dom, v katerem je izbruhnila epidemija, je trenutno zaprt. ▸ Az otthon, ahol a járvány kitört, jelenleg zárva van.
    Pri okuženih bolezen izbruhne že po štirih mesecih. ▸ A fertőzötteknél a betegség már négy hónap után kitör.

    6. (o besednem odzivu) ▸ kitör, kibukik
    "Oh, kakšna sramota!" je izbruhnila. ▸ „Ó, micsoda szégyen!” – tört ki.
    Možakar je izbruhnil: "Saj sem vedel, da ne posluša!" ▸ A férfi kibukott: „Tudtam, hogy nem figyel!”

    7. (o telesnem odzivu) ▸ kihány, kiokád
    Pri bruhanju izteka iz ust obilica hrane, ponavadi jo otrok izbruhne kar v loku. ▸ Hányáskor sok étel jön ki a szájból, a gyermek általában ívben hányja ki az ételt.
  • íznad above; from above

    íznad vsega above all, first of all
    on je visoko íznad njih (nad njimi) he towers high above them
  • jadr|o1 srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
    drugo letno jadro die Fock
    glavno jadro Großsegel
    košno jadro Marssegel
    križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
    latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
    letno/sprednje jadro der Klüver
    ročno jadro Handsegel
    slepo jadro die Blinde
    sončno jadro Sonnensegel
    sošno jadro Gaffelsegel
    sprednje trikotno jadro Stagsegel
    štirikotno sprednje jadro die Breitfock
    visoko jadro Hochsegel
    vmesno jadro Sprietsegel
    vršno jadro Bramsegel
    površina jadra die Segelfläche
    jadra množina das Segelwerk
    namestiti jadra auftakeln
    razpeti jadra die Segel hissen
    sneti jadra abtakeln
    spustiti jadra die Segel streichen
    s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
    brez jader segellos
    figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
    izdelovalec jadrer der Segelmacher
  • jédkanje kemija corrosion ženski spol , morsure ženski spol ; (grafika) gravure ženski spol à l'eau forte

    črtno jedkanje (tiskarstvo) cliché moški spol au trait
    globinsko jedkanje gravure en creux
    visoko jedkanje gravure en relief
  • kdor [ó] (kogar, …) wer
    kdor že wer eben
    blažen, kdor verjame wer's glaubt, wird selig
    kdor hitro da, dvakrat da wer rasch gibt, gibt doppelt
    kdor prvi pride … wer zuerst kommt
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
  • kič samostalnik
    1. lahko izraža neodobravanje (cenen izdelek) ▸ giccs
    prodajalec kiča ▸ giccsárus
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    ameriški božični kič ▸ amerikai karácsonyi giccs
    Na bazarju dobiš vse od kiča do lepih ročno izdelanih spominkov. ▸ A bazárban a giccstől a szép kézműves emléktárgyakig minden kapható.
    Spominki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu, so prava parada kiča na eni strani in zelo dragih izdelkov na drugi strani. ▸ A labdarúgó-világbajnoksággal kapcsolatos emkléktárgyak egyrészt igazi giccsparádét jelentenek, vagy pedig nagyon drága termékek sokaságát.
    Ne maram kiča, se pravi neestetskih stvari, narejenih iz cenenih materialov ... ▸ Nem szeretem a giccset, szóval a nem esztétikus, olcsó anyagokból készült dolgokat...
    Razni viteški portreti, ceneni kič, ki je bil všeč cesarju, niso mogli pregnati močnega slikarstva impresionistov. ▸ A különböző lovagi portrék, az olcsó, császárnak tetsző giccs nem tudta kiszorítani az impresszionisták erős festészetét.

    2. lahko izraža neodobravanje (o izumetničenosti nečesa) ▸ giccs
    glasbeni kič ▸ zenei giccs
    literarni kič ▸ irodalmi giccs
    hollywoodski kič ▸ hollywoodi giccs
    estetika kiča ▸ giccs esztétikája
    cenen kič ▸ olcsó giccs
    sentimentalen kič ▸ érzelgős giccs
    Vedno sva imeli radi estetiko kiča, prenasičenost s podobami. ▸ Mindig is szerettük a giccs esztétikáját, a képekkel való túltelítettséget.
    Njen okus ima dve skrajnosti – minimalizem oziroma zelo očiščena oblika ali pa popoln kič. ▸ Az ízlésének két véglete van – a minimalizmus, illetve a nagyon letisztult forma vagy a tiszta giccs.
    Bahavih ameriških filmov, ki mejijo na kič, ne maram. ▸ A giccsel határos, harsány amerikai filmeket nem szeretem.
    Kadar je na Blegošu lepo vreme, okolica postane tako lepa, da skoraj meji na kič. ▸ Amikor Blegošban szép az idő, a táj úgy megszépül, hogy az már szinte a giccsel határos.
    Čudovit film, čudoviti igralci, ki so vse prizore odigrali iz srca, realno, brez pretiravanja, brez kiča in olepšav. ▸ Csodálatos film, csodálatos színészek, akik minden jelenetet szívvel, életszerűen játszanak el – giccs és szépítés nélkül.
    Dekorativna umetnost, most med visoko umetnostjo in cenenim kičem, je v pol stoletja pri nas skoraj popolnoma izginila. ▸ A magas művészet és az olcsó giccs között hidat képező dekoratív művészet fél évszázadon belük szinte teljesen eltűnt nálunk.
    Kritika je dolgo odklanjala Puccinijeva dela ter mu celo očitala, da piše sentimentalen kič. ▸ A kritikusok sokáig elutasították Puccini műveit, és még azt is felrótták neki, hogy érzelgős giccseket ír.
    Ta rešitev je še posebej priporočljiva za manj zmogljive računalnike in vse tiste, ki ne marajo softverskega kiča.kontrastivno zanimivo Ez a megoldás különösen ajánlott a kisebb teljesítményű számítógépekre, továbbá mindazoknak, akik nem szeretik a giccses szoftvereket.
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m

    na kolenih en rodillas
    do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
    na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
    biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
    pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
    pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
    spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
    zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg
  • koliko [ó]

    1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

    2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

    3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
    koliko časa wie lange
    koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
    po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

    4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
    koliko daleč wie weit

    5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen
  • kotira|ti (-m) kotieren, notieren; na borzi: (an der Börse) notiert sein/gehandelt werden
    figurativno visoko kotirati einen hohen Stellenwert haben
  • kultur|en (-na, -no) kulturell, kultiviert
    visoko kulturen kulturell [hochstehend] hoch stehend
  • kurativa samostalnik
    1. (zdravljenje) ▸ gyógyítás, kezelés, kúrálás
    Diete lahko priporočajo le zdravniki pri kurativi in športni trenerji za dosego vrhunskih rezultatov. ▸ Diétákat csak orvosok ajánlhatnak gyógykezelésként, illetve sportedzők a csúcsteljesítmény elérése érdekében.
    Številne napake v različnih politikah do droge se kažejo v visokih zneskih za kurativo. ▸ A különböző drogpolitikák számos hibája a kezelésre fordított magas összegekben mutatkozik meg.

    2. (odprava posledic, težav) ▸ kezelés, orvoslás
    In zakaj sploh toliko vlagati v preventivo, če imamo visoko raven kurative, torej dober sistem zaščite in reševanja? ▸ És egyáltalán minek ennyi pénzt fordítani a megelőzésre, ha magas szintű kezelési lehetőségekkel, azaz jó védelmi és mentési rendszerrel rendelkezünk?
    S srednješolci bodo še naprej opravljali razgovore in jim delili vrečke, še vedno pa je najboljša kurativa za park le čimprejšnje očiščenje. ▸ A középiskolásokkal továbbra is beszélgetéseket folytatnak és szatyrokat osztanak ki nekik, de a parkkal kapcsolatos bajokra még mindig a mihamarabbi tisztítóakció a legjobb orvosság.
  • kvalificiran (-a, -o) qualifiziert (najvišje höchstqualifiziert, visoko [hochqualifiziert] hoch qualifiziert); (usposobljen) befähigt
  • kvalificíran qualifié, bon pour, apte à, habilité à faire quelque chose, ayant qualité pour faire quelque chose

    (ne)kvalificiran delavec ouvrier (non) qualifié
    visoko kvalificiran hautement qualifié
  • kvalitéten

    visoko kvalitetno delo trabajo m de alta calidad
    kvalitetno blago género m (ali artículo m) de alta calidad
    kvaliteten proizvod producto m de (alta) calidad
  • legiran (-a, -o) legiert
    visoko legiran hochlegiert
    legirano jeklo legierter Stahl, Edelstahl, die Stahllegierung
  • let|a [é] srednji spol množina

    1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
    šolska leta množina die Schulzeit
    mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

    2. desetletje:
    dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

    3.
    leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
    leta pozneje (viele) Jahre später
    dolga leta jahrelang, viele Jahre
    za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
    figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
    sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
    sedem turških/laških let eine Ewigkeit
    na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
    na stara leta auf die alten Tage
    po letih:
    mlad po letih jung an Jahren
    pred davnimi leti vor langen Jahren
    pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
    v leta:
    priti v leta in die Jahre kommen
    biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
    v najboljših letih in den besten Jahren
    visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
    v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
    v zrelih letih in den reiferen Jahren
    v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
    že leta seit Jahren
    že dolga leta seit langen/vielen Jahren
    že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren
  • létati to fly; to run

    létati sem in tja to run to and fro
    létati okoli po (potepati se) to gad (about)
    visoko létati (figurativno) to fly high
    kdor visoko leta, nizko pade pride goes before a fall, pride will have a fall
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con