Franja

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

brátec -tca m
1. bratac: moj najmlajši bratec
2. brata, bata, brato, braco, dragi brat
3. vinski bratec vinski bratac, bratac kod čaše

búza ž
1. gl. boza
2. vinski usedek
3. brezov sok

calabre [-labr] masculin z alkoholom mešan vinski mošt

sirop masculin de calabre sirup iz sladkega korena

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

chicha ženski spol ameriška španščina vinski mošt; ameriška španščina vrsta koruznega žganja

cȉkavac -āvca m
1. neka kobilica
2. zool. rdeči ali vinski drozg, Turdus musicus

concurdáneo moški spol vinski bratec

cremotartaro m agr. bersa, vinski kamen

cru [krü] masculin pridelek, vinski pridelek; prirast; zemljišče ali vinograd, na katerem je zrastel pridelek

du cru domač
vin masculin du cru domače vino
(vin masculin de) grand cru vino najboljše vrste, plemenito vino
vin masculin de mon cru vino mojega (lastnega) pridelka
c'est du cru de mon ami to je zraslo na zelniku mojega prijatelja
s'adresser à un paysan du cru obrniti se na kmeta domačina

čutùrāš -áša m vinski bratec, vinska srka

drònjčić m
1. capica, cunjica
2. dial. zool. vinski drozg

enōfilo

A) agg. vinarski, kletarski

B) m

1. vinar; kletar

2. šalj. vinski bratec, žolna

épamprage, épamprement [epɑ̃praž, -prəmɑ̃] masculin osmukanje nepotrebnega listja pri vinski trti

faex, faecis, f

1. vinska usedlina, vinska gošča, vinske droži, vinsko drožje: Lucr., Col., Plin., Pers., Mart. idr. diffugiunt cadis cum faece siccatis amici H. peruncti faecibus ora H. namazani z drožmi, corna condita in liquida faece O. v kisu.

2. meton. sreš (srež), vinski kamen (ki se žge iz vinske usedline): ego faecem primus et allec miscui H. (prim. faecula).

3. metaf. usedlina -, gošča netekočih stvari: Plin. liquidum aethera nec quicquam terrenae faecis habentem O., dies sine faece Mart. jasen, brez oblakov, f. locelli Mart. dno denarne skrinjice; v zaničlj. pomenu (o vsem slabem, podlem): sordes urbis et faex Ci. ep. izvržek, izmeček, opifices et tabernarios atque illam omnem faecem civitatum concitare Ci. drhal, sodrga, f. populi, plebis Ci., de faece haurire Ci. od slabih govornikov, res ad summam faecem (sc. plebis) redit Lucr. f Laletana Mart. slabo vino.

fioretta f agr. vinski cvet, kan

flute¹ [flu:t] samostalnik
glasba flavta; flavtist(ka); žlebič, brazda; nagubanost (zavese); ozek in visok vinski kozarec; ozka dolga štruca

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

fur¹ [fə:] samostalnik
kožuhovina, krzno
medicina obloga na jeziku; kotlovec; vinski kamen, bersa

ameriško fo make the fur fly glasno se prepirati
fur and feather kožuharji in ptiči
to hunt fur loviti kožuharje

gȉtkavac -āvca m zool. vinski drozg, Turdus musicus