Franja

Flitter, der, (-s, -) bleščica; figurativ videz, sijaj

fōggia f (pl. -ge)

1. oblika, videz:
un vaso a foggia di anfora vaza v obliki amfore

2. moda, noša, način oblačenja

forma f

1. oblika:
la forma del naso oblika nosu
a forma di, in forma di kot, podoben

2. (zlasti pl.) postava, obline, forma:
forma snella vitka postava
l'abito attillato faceva risaltare le sue forme tesno prilegajoča se obleka je poudarjala njene obline

3. zunanjost, videz:
la forma è scadente, ma la materia è buona zunanjost je povprečna, vsebina pa je dobra

4. šport forma:
essere in forma biti v formi
essere giù di forma, in cattiva forma biti v slabi formi, ne biti v formi (tudi pren.)

5. kalup, kopito, model:
forma per calzature kopito za obutev
una forma di formaggio hlebec sira

6. način (kako se kaj dela):
in forma privata, ufficiale privatno, službeno
vizio di forma proceduralna napaka

7. formalnost, formalizem, videz, konvencije, ustaljen način vedenja:
badare molto alla forma skrbno paziti na formo, videz
esprimersi nelle debite forme izražati se, kot se spodobi

8. jezik način:
le forme del verbo: attiva, pronominale, passiva glagolski načini: tvorni, srednji, trpni

frime [frim] féminin, familier videz, laž, pretvara

pour la frime samo na videz
c'est de la frime to je zlagano, to ni resno

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

fūcus¹ -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

2. meton.
a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.

fumo

A) m

1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

3. para:
il fumo della pentola para iz lonca

4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva

gēsto m

1. mig, kretnja:
gesto brusco nenadna kretnja
parlare a gesti govoriti s kretnjami
non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

2. drža, poza, videz:
gesto teatrale teatralna poza
gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

3. dejanje, gesta; poteza:
un gesto folle nerazsodno dejanje
il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
un bel gesto preračunana poteza

gloze² [glouz] samostalnik
arhaično laskanje; videz

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

guise [gaiz] samostalnik
pojav, zunanjost, videz; moda; obleka; krinka, pretveza; maškarada

in the guise of preoblečen, našemljen v
under the guise of pod krinko, pod pretvezo

Habitus, der, videz, zunanja podoba, habitus

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

illusion [ilú:žən] samostalnik
iluzija, videz, slepilo, varanje čutov, dozdevnost; presojen til (tkanina)

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

inānitās -ātis, f (inānis)

1. praznost, praznota: pesn.: mihi inanitate iam dudum intestina murmurant Pl. zaradi praznosti; od tod meton. prazen prostor, praznina: Sen. ph., Plin., per inanitatem ferri Ci., i. oris Q. ustna votlina.

2. metaf.
a) praznost, puhlost, navideznost, videz: in summa inanitate versatur consectaturque … adumbratam imaginem gloriae Ci., sapiens amputata inanitate omni … sine metu vivere potest Ci.; pl.: inanitate verborum Gell. prazno besedičenje.
b) ničevost: votorum Amm.
c) domišljavost, nečimrnost, samougodje: tumens Amm.

înfăţişáre -ări f upodobitev; videz, zunanjost; jur. zglasitev

inverniciatura f

1. lakiranje, barvanje

2. pren. videz, zunanjost:
un'inverniciatura di istruzione površna izobrazba

ȉzlika ž
1. pretveza: on to radi pod -om da pomaže prijatelju
2. videz: gradske gospodice to su gljive otrovnice pod -om rumen-ruže; za izliku prisl. navidezno: to nije ozbiljno, samo je za izliku; mladić bi htio svoju igračicu uhvatiti, koja mu jednako na izliku izbjegava mladenič bi rad ujel svojo plesalko, ki mu kar naprej, kot se zdi, uhaja, ki se mu, kot se zdi, kar naprej izmika