Franja

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

južn|i (-a, -o) südlich, na južni strani: südseitig; Süd- (del der Südteil, rob der Südrand, veter der Südwind, meja die Südgrenze, obala das Südufer, die Südküste, polobla die Südhalbkugel, stran die Südseite, okno das Südfenster, pobočje der Südhang)
južni sneg nasser/feuchter Schnee, der Feuchtschnee

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!

kod² [ó]

1. auf welchem Weg, wo herum
kod se pride do X? wie kommt man zu X?, wie finde ich X?

2. (kje) wo (ne vem, kod hodi ich weiß nicht, wo sie ist)

3.
od kod (odkod) von wo, woher
od kod do kod von wo bis wo
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht
ne vedeti ne kod ne kam weder ein noch aus wissen
| ➞ → dokod, ➞ → odkod

kódrati to curl; to crisp; (vodno površino) to ruffle

kódrati se to curl
kódrati (se) to frizz
drobno (se) kódrati to fizzle up
veter je kodral valove the wind ruffled the waves

kŕmen² (-mna -o) adj. navt. di, della poppa, poppiero:
krmna kabina cabina di poppa
krmni jambor albero di mezzana
krmni veter vento di poppa
krmno jadro randa, mezzana
krmna statva ruota di poppa
krmni veslač poppiere
krmno zrcalo quadro di poppa

láhen (-hna -o) adj.

1. leggero, lieve:
lahen veter vento leggero
lahna rdečica lieve rossore

2. (ki ne kaže naporov) leggero

3. (ki je iz drobnih delov) leggero, esile:
nad poljem leži lahna meglica sulla valle si stende un'esile nebbiolina

ledén (-a -o) adj.

1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
ledene plošče banchi di ghiaccio
ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
vrh ledene gore la punta dell'iceberg
ledena cesta strada ghiacciata
leden veter vento gelido

2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
ledena burja vento polare
geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

3. pren. di ghiaccio, glaciale:
ledeni obraz volto di ghiaccio
ledeno srce cuore di ghiaccio

4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
leden obup, strah disperazione, spavento terribile
ledena groza terrore atroce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. ledena bomba bomba di gelato
geol. ledena doba epoca glaciale
ledena jama grotta ghiacciata
ledena sveča ghiacciolo
ledeni možje, svetniki gelo di maggio
šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
alp. ledena gmota seracco
ledena pijača ghiacciata, granita
ledena skorja calabrosa
gastr. ledeni mering spumone
geogr. ledeni nanos pack

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

maestral samostalnik
meteorologija (veter) ▸ misztrál

magnetosfera samostalnik
astronomija (območje okoli planeta) ▸ magnetoszféraSončni veter v stiku z Zemljino magnetosfero na primer povzroči Birkelandove tokove in polarni sij. ▸ A napszél kölcsönhatásba lép a Föld magnetoszférájával, előidézve például a Birkeland-áramokat és a sarki fényt.

majáti to shake; to sway; (močno) to rock

potres maje tla an earthquake rocks the ground
veter maje drevesa the wind sways the trees
majáti z glavo to shake one's head
majáti se to shake, to sway, to vacillate, to waver, to totter; (zob) to be loose; (v hoji) to stagger, to totter
drevesa se majejo v vetru the trees sway in the wind
hiša se je majala od eskplozij the house was rocked by (ali with) explosions

majáti (májem)

A) imperf. scuotere, agitare, (s)crollare:
veter maje drevesa il vento agita gli alberi
majati z glavo crollare il capo

B) majáti se (-em se) imperf. refl.

1. essere traballante, malfermo:
miza se maje la tavola è malferma

2. pren. vacillare:
njegova samozavest se maje il suo morale vacilla

3. pren. barcollare, arrancare; ciondolare; andare barcollando:
majati se pijan proti domu andare barcollando ubriaco verso casa

mláčen tiéde, attiédi, doux ; (brezbrižen) insouciant, nonchalant, sans flamme, indifférent

mlačen veter vent moški spol tiéde (ali doux)

mlin¹ moški spol (-a …) die Mühle; kolesje: das Mahlwerk; obrat: der Mühlenbetrieb; -mühle (dvojni Zwickmühle, krogelni Kugelmühle, na veter Windmühle, za kosti Knochenmühle, za odpadke Abfallmühle, za žito Getreidemühle, palični Stangenmühle, parni Dampfmühle, stožčasti Kegelmühle, udarni Schlagmühle, Prallmühle, valjčni Walzenmühle, vodni Wassermühle)
figurativno to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
božji mlini meljejo počasi (pa gotovo) Gottes Mühlen mahlen langsam (aber fein)

mlín mill

mlín za kavo coffee grinder, coffee mill
mlín na paro, parni mlín steam mill
mlín na veter windmill
ročni mlín (za žito itd.) quern
valjčni mlín rolling mill
mlín za žito (moko) mill, flour mill
vodni mlín water-mill
mlín za rudo ore crusher
graditelj mlinov millwright
biti voda na mlín komu, za koga to be grist to someone's mill
vse to je voda na moj mlín (zame) (figurativno) this is all grist to my mill
gnati komu vodo na (njegov) mlín (figurativno) to pay into someone's hands
napeljati vodo na svoj mlín to draw water to one's mill, to operate to one's own advantage
boriti se proti mlínom na veter (figurativno) to fight windmills
božji mlíni meljejo počasi the mills of God grind slowly

mlín moulin moški spol , broyeur moški spol

parni (vodni, na veter) mlin moulin à vapeur (à eau ali hydraulique, à vent)
valjčni mlin moulin à cylindres
mlin za kavo (poper) moulin à café (à poivre); (ptičji želodec) gésier moški spol
boriti se proti mlinom na veter (figurativno) se battre contre des moulins à vent (ali contre des ennemis imaginaires)
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin
napeljati vodo na mlin koga apporter (ali faire venir) de l'eau au moulin de quelqu'un

mlín (-a) m

1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa

3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua

mlín molino m

parni (vodni, na veter) mlin molino de vapor (de agua, de viento)
ročni mlin za kavo molinillo m de (ali para) café
valjčni mlin molino de cilindros
boriti se proti mlinom na veter (fig) luchar contra molinos de viento
to je voda na njegov mlin (fig) eso es agua para su molino, eso le viene muy a propósito
napeljati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino

mlín -a m., млин -а́ ч.

• mlín na véter вітря́к