Franja

long-shot [lɔ́ŋšɔt] samostalnik
total (film, TV)
šport dolg strel; drzna stava, tvegan poskus, majhna verjetnost

sleng by a long-shot nadvse, preveč

off-chance [ɔ́fča:ns] samostalnik
majhna verjetnost, malo upanja

percentage [pəséntidž] samostalnik
odstotna postavka, odstotek; delež, provizija, tantiema
figurativno statistična verjetnost
sleng korist

правдоподобие n /verjetnost

action [aksjɔ̃] féminin dejanje, delo, delovanje, obrat(ovanje); delnica; akcija; juridique tožba; vpliv (osebe); militaire boj, spopad; potek

en action v akciji, v delovanju, na delu
action de grâce zahvala
action d'éclat sijajno dejanje, podvig
comité masculin d'action delovni odbor
capital masculin d'action obratni kapital
champ masculin d'action delovno področje
émission féminin d'actions izdaja, emisija delnic
dans le feu de l'action v vročem boju; figuré v razvnetosti, v razburjenju
homme masculin d'action človek dejanj, podjeten človek
liberté féminin d'action svoboda delovanja
société féminin par actions delniška družba
unité féminin d'action akcijska enotnost
zone féminin d'action delovno območje; militaire poveljniško območje, odsek
créer (ali émettre), détenir, libérer, transférer des actions izdati, imeti, vplačati, prenesti delnice
engager une action spustiti se v, začeti boj
entrer en action stopiti v akcijo, nastopiti
être, mettre en action biti v obratu (obratovati), v pogonu, dati v obrat, v pogon, figuré uresničiti idejo, namero
exercer une action sur vplivati na
intenter une action à quelqu'un naprtiti komu tožbo
nos actions montent, baissent naše delnice se dvigajo, padajo, figuré imamo večjo, manjšo verjetnost za uspeh
passer à l'action preiti v ofenzivo
souscrire à des actions podpisati, vzeti delnice

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

menopavza samostalnik
(o telesnem obdobju) ▸ menopauza, változókorVerjetnost, da se bo razvil rak dojk, je največja pri ženskah v menopavzi. ▸ A menopauzában lévő nőknél a legnagyobb a mellrák kialakulásának a valószínűsége.
Povezane iztočnice: zgodnja menopavza, moška menopavza, prezgodnja menopavza

moral¹ [mɔ́rəl] pridevnik (morally prislov)
moralen, nraven; duhoven, notranji; spodoben, čednosten, kreposten

moral certainty velika verjetnost
moral courage moralna moč
moral faculty, moral sense čut za spodobnost
moral philosophy (science) etika
moral law moralni zakon
moral support moralna opora
a moral life čednostno življenje
moral hazard subjektivno tveganje
psihologija moral insanity moralna defektnost

najdb|a ženski spol (-e …)

1. der Fund, predmet: das Fundstück, der Fundgegenstand
najdbe množina das Fundgut
(grobna Gräberfund, trupla Leichenfund, naključna Zufallsfund, zakladna Depotfund, Schatzfund, Hortfund)
horizont najdb der Fundhorizont
pravo utajitev najdbe die Fundunterschlagung

2. (najdenje) pogrešanega: die Auffindung
verjetnost najdbe die Auffindwahrscheinlichkeit

novanta

A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči

off³ [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)

an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

preživetj|e [é] srednji spol (-a …) das Überleben
… za preživetje Überlebens-
(možnosti Überlebenschancen množina, trening das Überlebenstraining, die Überlebensausbildung)
verjetnost preživetja die Überlebenswahrscheinlichkeit

relatíven (-vna -o) adj. relativo:
cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
okusi so relativni i gusti sono relativi
doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
mat. relativna verjetnost probabilità relativa
geogr. relativna višina altitudine relativa
filoz. relativni pojem concetto relativo
lingv. relativni stavek subordinata relativa
fiz. relativna hitrost velocità relativa
relativna večina maggioranza relativa
mat. relativno število numero relativo

similitūdō -inis, f (similis)

1. podobnost, sličnost, enakost: est inter ipsos similitudo Ci., est homini cum deo similitudo Ci., est arduum similitudinem effingere ex vero Plin. iun.; s subjektnim gen.: morum Ci., N., virorum clarorum, regum Ci., armorum C.; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., coronae Ci., insignem alicuius similitudinem prae se ferre L., genus radicis ad similitudinem panis efficiebant C. iz … so pripravljali (pekli) nekak kruh, ad nostri similitudinem Ap. kakor jaz, veri similitudo (ali kot ixpt. verisimilitudo) Ci., L. in similitudo veri Ci. verjetnost; pl. similitudines (konkr.) podobni pojavi, podobni primeri, podobni primerljaji, podobni dogodki, podobni pripetljaji, podobne prikazni: Ci.

2. meton.: navigera similitudo et alia Plin. še neka druga vrsta takih ladjam podobnih stvari.

3. occ.
a) obrazna (portretna) podobnost, podobne obrazne poteze: contemplabatur aliquem e quo similitudinem duceret Ci., nemo, quamvis paratos habeat colores, similitudines reddet Sen. ph., mirabamur in officina … ex argilla similitudinem insignem Plin., fingere ex argilla similitudines Plin.; popolno: veri similitudo Plin.
b) podobnost značaja (značajev, nravi): nihil esse, quod ad se rem ullam tam alliciat quam ad amicitiam similitudo Ci., contrahit celeriter similitudo eos L.
c) podoba, prispodoba, metafora, prilika: Corn., Q., ut omittam similitudines Ci., vulgatā similitudine usus L., ut similitudinem istam persequar Sen. ph.

4. metaf.
a) posnemanje: multos videmus, qui neminem imitentur et suapte natura, quod velint, sine cuiusquam similitudine consequantur Ci.
b) prenašanje (obračanje, apliciranje) česa na podobne primere, uporaba (uveljavljanje) česa na podobnih primerih: deduxisti enim totum hominem in duo genera solum causarum, cetera innumerabilia exercitationi et similitudini reliquisti Ci.
c) enoličnost: omnibus in rebus similitudo est satietatis mater Ci.

speciēs -ēi, f (speciō -ere)

A. act.

1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —

B. pass.

I.

1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.

2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.

3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —

II.

1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).

2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.

Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc.

splazit|ev ženski spol (-ve …) der Lawinenabgang, Lawinenniedergang; (sprožitev) die Auslösung ( der Lawine); (trganje plazu) der Anbruch, der Anriss
… splazitve Anbruch-, Anriss- (območje das Anbruchgebiet, Anrissgebiet, cona die Anbruchzone, Anrisszone); Auslöse- (vzrok der Auslösefaktor, verjetnost die Auslösewahrscheinlichkeit)

sporting [spɔ́:rtiŋ] pridevnik (sportingly prislov)
športen, športski, vreden športnika; ki se zanima za šport (lov, ribolov itd.); časten, pošten
pogovorno nedoločen; negotov

sporting boat športni čoln
a sporting chance zelo majhna verjetnost, minimalna možnost, z rizikom povezana verjetnost uspeha
sporting editor športni redaktor (časnikar)
a sporting offer širokosrčna ponudba
sporting house pogovorno igralnica; javna hiša, bordel
sporting gun lovska puška
sporting conduct športsko obnašanje

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

vēritās -ātis, f (vērus)

1. resnica: Ph., Plin. iun., Ap., Lact., Gell., Amm. idr., ego veritatem patefactam contaminarem mendacio? Ci., ad voluntatem loqui omnia, nihil ad veritatem Ci., ad liquidum veritas explorata L., veritate patefactā et omni errore sublato Ci., nuda (gola) veritas H., aures veritate clausae Ci., veritatis similitudo Ci. verjetnost, veritatis diligens N.

2. resničnost, realnost: imitari veritatem Ci., in omni re vincit imitationem veritas Ci., vulgus ex veritate pauca, ex opinione multa aestimat Ci., in veritate dicere Ci. tj. na Forumu, ne samo za vajo, homines expertes veritatis Ci. brez sleherne (sodne) izkušnje.

3. resnicoljubnost, odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost: obsequium amicos, veritas odium parit Ter. ap. Ci., non offendit me veritas litterarum tuarum Ci. ep.

4. pravicoljubnost, poštenost, poštenje, nepristranost, nepristranskost: Plin. iun., Mart. idr., in tuam fidem, veritatem confugit Ci., agitur existimatio veritasque iudiciorum Ci.