Franja

Ankerkette, die, [Schiffahrt] Schifffahrt sidrna veriga

Atmungskette, die, dihalna veriga

Aufhaltekette, die, Technik ojnična veriga

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

bȅdem m (t. beden, ar.)
1. trdnjavsko, mestno obzidje: gradski bedem; šetati pod gradskim -om
2. gorska veriga, gorski masiv
3. nasip

Bergkette, die, gorska veriga

bridle [bráidl] samostalnik
uzda
mornarica sidrna veriga
figurativno zavora, zadržek

bridle hand leva roka
to bite on the bridle s težavami se boriti
bridle path jezdna pot
to put a bridle on uzdati, brzdati, zadrževati
to give a horse the bridle, to lay bridle on his neck popustiti konju vajeti, dati polno svobodo

catfall [kǽtfɔ:l] samostalnik
navtika veriga za dviganje sidra

chain-cable [čéinkéibl] samostalnik
mornarica sidrna veriga

chaînon [šɛnɔ̃] masculin verižni člen, obroček; figuré gorska veriga, pogorje

chenille [šənij] féminin gosenica; automobilisme gosenična veriga; figuré grd, zloben, neprijeten človek, zoprnež

tracteur masculin à chenille s traktor goseničar

circuito m

1. elektr. električni krog, tokokrog, vezje:
circuito chiuso zaprti tokokrog
corto circuito kratki stik
circuito integrato integrirano vezje
circuito stampato tiskano vezje

2. šport krožna proga, steza:
circuito di gara tekmovalna proga, dirkalna steza

3. obod:
il circuito murario di città mestno obzidje

4. opis, opisovanje, perifraza

5. veriga kinodvoran

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

cordillera ženski spol gorska veriga

las Cordilleras Kordiljere

crémaillère [kremajɛr] féminin veriga s kavlji za obešenje kotlička nad ognjiščem; palica ali drog z zobatimi zarezami

chemin masculin de fer à crémaillère (gorska) železnica na zobatih tračnicah
pendre la crémaillère z gostijo proslaviti vselitev, nastanitev v novem stanovanju

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

dorsale

A) agg.

1. anat. hrbten, dorzalen:
spina dorsale hrbtenica

2. jezik dorzalen

B) m naslonilo, naslonjalo; posteljno zglavje

C) f geogr. gorska veriga; odcep, razvejitev gorske verige; gorski hrbet:
dorsale oceanica oceanski hrbet

drosse [drɔs] féminin, marine vrv, veriga za premikanje krmila

fiador moški spol porok; varnostna veriga (zadrga)

salir fiador por algn. komu za poroka biti, jamčiti
fiador carcelero porok za zapornika

Gebirgskette, die, gorska veriga