Franja

ovráten (-tna -o) adj. del, da collo:
ovratna verižica collana, catenina
ovratni izrez scollatura

ovráten de cuello

ovratna arterija (arteria f) carótida f
ovratni izrez (d)escote m
ovratni nakit collar m, dije m, colgantes m pl
ovratna ruta pañuelo m de cuello, (ženska) pañoleto m, (moška) bufanda f
ovratna verižica cadenilla f
ovratna žila vena f yugular

pērla

A) f

1. biser (tudi pren.):
una collana di perle verižica iz biserov
la perla dei galantuomini največji poštenjak
quante perle nel compito! iron. naloga kar mrgoli od napak

2. farm. dišeča perla (Asperula odorata)

3. zool. vrbnica, vodna muha (Perla maxima)

B) agg. invar. biseren:
grigio perla biserno siv

plaqué [plake] masculin kovina, ki je prekrita z drugo dragocenejšo kovino

chaîne féminin en plaqué or pozlačena verižica

plectō¹ -ere, plexī in plexuī, plexum (indoev. kor. *plek̑ plesti, razširjen iz *pel [prim. lat. duplex, simplex]; prim. skr. praśnaḥ pletenica, preplet, splet, turban, lat. amplecti, complecti idr., plicāre [nam. plecāre] zložiti, zganiti, zviti, gr. πλέκειν = sl. plesti = got. flaihtan = stvnem. flehtan = nem. flechten, gr. πλόκος kita, koder, verižica, venec in πλόκαμος kita, koder) plesti: corollae Lucr., flores plexi Cat., corona e lauro plexa Gell., crines plexueris Vulg., coronam de spinis plectere Vulg., colligationes Vitr., plexa colligata significat ex Graeco; cui nos etiam praepositionem adicimus, cum dicimus perplexa P. F.

podbradn|i (-a, -o) Kinn- (trak das Kinnband, blazinica das Kinnkissen, verižica die Kinnkette)

serō¹ -ere, seruī, sertum (indoev. kor. *ser- nizati; prim. skr. sarat- nit, osk. aserum = lat. manum asserere, gr. εἴρω (samo obl. εἶρα, ἐερμένος, ἔερτο) nizam, tvezem, spajam, ἕρμα uhan, ὅρμος ovratna verižica, ogrlica (= na vrvico zanizani biseri), ἐν-ερσις = lat. in-sertio, lat. seriēs, sermō, sors)

1. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), (z)vrstiti, razvrstiti, strniti (strnjevati), zložiti (zlagati), nabrati (nabirati), (s)plesti, splesti (spletati), (z)vezati, navezati (navezovati, navezavati), zavezati (zavezovati, zavezavati); v tem pomenu le pt. pf. sertus 3 konkr. strnjen, nanizan, stvezen, zložen, spleten: lorica N. verižni oklepi, corona LUCAN., rosa serta et rosa soluta AP., floribus sertis et solutis AP. Od tod subst.
a) sertum -ī, n venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja in sadja: roseo Venus aurea serto AUS.; nav. v pl. serta -ōrum, n: PL., CAT., TIB., LUCR., PLIN. idr., sertis redimiri CI., serta procul, tantum capite delapsa iacebant V., imposuitque suae spicea serta comae O., odoratis innectunt tempora sertis O.
b) redkeje serta -ae, f (sc. corona) venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja: demissae in pocula sertae PR.; serta Campanica ali samo serta CA. bot. = melilotos melilót, medena detelja.

2. metaf. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), doda(ja)ti, priključiti (priključevati), (z)vrstiti, razvrstiti (razvrščati), spojiti (spajati), privezati (privezovati, privezavati), pritrditi (pritrjevati, pritrjati), navezati (navezovati, navezavati), (s)plesti, splesti (spletati), naplesti (napletati), (na)snovati, zasnovati: aeternum seritote diem concorditer ambo ENN. FR. razvrščajta dan ob dan, ex aeternitate causa causam serens CI., cuius (sc. fati) lege immobilis rerum humanarum ordo seritur L. se vrsti, tumultum ex tumultu, bellum ex bello serunt S. FR., bella ex bellis ali ex bellis bella serendo L., certamina serere L., serere crimina belli V., crebra proelia T. spustiti (spuščati) se v ..., argumento fabulam serere L. (gl. argumentum), moras serere SEN. TR., quid tu porro serere vis negotium? PL. zakaj hočeš v prihodnje stvar gnati naprej s trudom in težavo? Poseb.: serere sermonem CAECIL. AP. GELL., PL. ali sermones PL., sermones inter se L., sermones in vehiculis PLIN. IUN. ali colloquia cum hoste, colloquia per propinquos popularium L. spustiti (spuščati) se v pogovor(e) s kom, zače(nja)ti pogovor s kom, reči kakšno s kom, pogovarjati se s kom, dogovarjati se s kom, multa inter sese vario sermone serere V. ali haec in castris occultis sermonibus serere L. razpravljati, dogovarjati se; tako tudi: multa errores s. STAT.

tortilis -e (torquēre) zavit, sukan, sesukan, zasukan: bucina O., aurum V. zlata verižica, pampinus Plin.

ur|a⁴ ženski spol (-e …) naprava:

1. die Uhr, -uhr (datumska Kalenderuhr, digitalna Digitaluhr; kremenčeva Quarzuhr, peščena Sanduhr, sončna Sonnenuhr, cerkvena Kirchenuhr, kuhinjska Küchenuhr, ročna/zapestna Armbanduhr, stenska Wanduhr, stoječa Standuhr, stolpna Turmuhr, žepna Taschenuhr, na zvoniku Kirchturmuhr, z bitjem Schlaguhr, s kukavico Kuckucksuhr, Schwarzwälder Uhr, z lajno Spieluhr, z nihalom Pendeluhr, na armaturi Zeituhr)
normalna ura Normaluhr
ohišje ure (urnjak) das Uhrgehäuse
pašček za uro das Uhrband, Uhrarmband
verižica za uro die Uhrkette
žepek za uro die Uhrtasche
vzmet ure die Uhrfeder
ključ za navijanje ure der Uhrschlüssel
trgovina z urami das Uhrengeschäft
preizkusiti točnost ure die Uhr auf Ganggenauigkeit überprüfen
po moji uri nach meiner Uhr
pogledati na uro auf die Uhr sehen

2.
tehnika matična ura Hauptuhr, Mutteruhr
merilna ura [Meßuhr] Messuhr
obhodna ura Wächter-Kontrolluhr
relejna ura Nebenuhr
stikalna ura Schaltuhr
ura za kuhanje jajc Eieruhr

3.
kontrolna ura die Stechuhr, Kontrolluhr
kartica za kontrolno uro die Stechkarte

4.
šahovska ura Schachuhr
dvojna ura Doppeluhr

5.
parkirna ura Parkuhr
v avtu: die Parkscheibe

6.
signalna/opozorilna ura der Laborwecker, Kurzzeitwecker

7. (števec) der Zähler, die [Meßuhr] Messuhr
vodna ura Wasserzähler, Wasseruhr
vodomerna ura Pegeluhr

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úren¹ (-rna -o) adj. dell'orologio; orario:
urna verižica catenella dell'orologio
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
urni kazalec lancetta (dell'orologio); nareč. sfera
urna številčnica quadrante (dell'orologio)
urni vžigalnik spoletta a orologeria

vráten de porte; du cou, de la gorge

vratno krilo battant moški spol de porte, vantail moški spol
vratni okvir chambranle moški spol, encadrement moški spol de porte
vratno vretence vertèbre cervicale
vratna verižica collier moški spol
vratna bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) de la gorge

zapéstje (-a) n anat. polso, carpo:
verižica okrog zapestja una catenella al polso

zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

zobčast [ó] (-a, -o) Zahn (nastavek der Zahnfortsatz, verižica die Zahnkette, dleto das Zahneisen)

ὅρμος¹, ὁ [Et. iz kor. ser, uvrstiti, gl. εἴρω] (vratna) verižica, na vrvico nabrani biseri.

περι-αυχένιος 2 (αὐχήν) ki gre okoli vratu, στρεπτός verižica okoli vratu.

περιτραχήλιον, τό (τράχηλος) verižica okrog vratu, za-, ovratnica.

πλόκος, ὁ (πλέκω) kita, koder, verižica krog vratu, venec.

στρεπτός 3 (adi. verb. od στρέφω) 1. a) zavit, spleten, (močno) tkan; b) gibljiv, upogljiv, vodljiv φρένες, okreten, zgovoren γλῶσσα. 2. subst. ὁ στρεπτός, pl. τὰ στρεπτά: a) vratna verižica, ovratnica (nakit odličnih Perzijanov); b) presta, povitice (pecivo).