Franja

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

sȉla ž
1. sila: prirodna, elementarna, centrifugalna, duhovna sila; atomske -e; natprirodne, paklene, nečastive -e; nuklearna sila; paralelogram sila; sedma sila sedma sila, sredstva javnega obveščanja; velike -e, super -e; sila boga ne moli v sili je vse dovoljeno; svaka sila za vremena nobena oblast ni večna; nije turska sila ni sile
2. moč: konjska sila; radna sila; to prelazi moje -e
3. prisl. veliko, mnogo: -u sam novca potrošio

spōrta f

1. (nakupovalna) torba:
cappello a sporta obl. (damski) klobuk s širokimi krajci

2. kup, veliko:
dirne un sacco e una sporta pošteno jih nabrenkati
prenderne un sacco e una sporta pošteno jih dobiti

suknjètina ž veliko, široko krilo

šȍk prisl. (srvn. schoc) veliko, mnogo

šùkadar prisl. (t. šukadar) mnogo, veliko: šukadar je naroda tu bilo

tàlpina ž veliko, težko, debelo bruno

tanto¹

A) agg.

1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

B) pron.

1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

3.
tanto... quanto ravno toliko

4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom

tjelèsina ž (ijek.), telèsina ž (ek.) veliko, močno telo

tmȁ ž
1. gl. tama
2. velika količina
3. prisl. veliko, mnogo: tma božja i tmuša zelo zelo veliko; tušta i tma gl. tušta

tȕšta i tmȁ prisl. mnogo, veliko: bilo je tušta i tma riječi

tȕšte prisl. veliko: došlo je tušte ljudi

ùmnogo prisl. mnogo, veliko

vȁzdān prisl.
1. ves dan: vazdan sam ležao kao mrtav; dva se brata vazdan biše, uveče se poljubiše
2. zelo dolgo: krsti se vazdan dok se ne digne iz kreveta
3. veliko, zelo mnogo: i naroda tu je vazdan

vèle prisl. zelo, veliko: vele se zabrinuti; vele govoriti; vele lijepa si, djevojko

viel veliko (česa), mnogo, dosti; viele veliko (česa), mnogo, mnogi, številni; (vielerlei) marsikaj, marsikateri; recht viel precej; nicht viel ne (kaj) dosti; wie viel koliko; so viel toliko; zu viel preveč; gleich viel enako (mnogo); viel besser/größer usw. veliko (večji, boljši itd.); viele Worte machen govoričiti; in Vielem v marsikaterem oziru

zàmnogo prisl. veliko, mnogo: nastade žalost zamnogo nastala je velika žalost

zdrávăn

I. -ă (-eni, -ene) adj.

1. močan, krepak, čvrst, čil

2. zdrav

II. adv. veliko, močno

zemljùrina ž veliko, zanikrno zemljišče