Franja

Zadetki iskanja

  • Verästelung, die, veja, vejica; razvejavanje
  • verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.
  • Verzweigung, die, razvejitev (tudi Mathematik, elektronische Datenverarbeitung); von Wegen, Strecken usw.: razcep, odcep; der Bronchien: veja
  • virga [və́:gə] samostalnik
    botanika veja; (meteorologija) sneg ali dež, ki ne doseže zemlje
  • virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

    1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

    2. occ.
    a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
    b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

    3. metaf. veji podobne stvari
    a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
    b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
  • virgultum -ī, n (virgula)

    1. šibje, šibovje, grmovje, grmje, grmičevje; v sg.: Serv., Vulg., Aug., Fest.; nav. v pl.: Varr., Col. idr., virgulta vepresque L., loca absita virgultis L., via … interclusa iam frondibus et virgultis Ci., cornea virgulta V., attondent virgulta capellae V., virgultis abdita (sc. Circe) O.; meton. dračje, hostje: sarmentis virgultisque collectis fossas complent C.

    2. sadika, potaknjenec, potaknjenka, potikača: premes virgulta per agros V., nova defodere in terram virgulta Lucr.; nasploh veja: virgulta murtae Cael., myrti virgulta Serv.
  • wattle1 [wɔtl]

    1. samostalnik
    veja, šiba, protje; lesa, plot
    botanika avstralska akacija

    wattle and daub stena ali zid iz protja; pleten in ometan z blatom, ilovico, muljem

    2. prehodni glagol
    napraviti, splesti iz šibja; napraviti plot; preplesti, utrditi s šibjem
  • whip1 [wip]

    1. samostalnik
    bič, udarec z bičem; tlesk, tleskanje, pokanje
    figurativno bič, nadloga, udarec, kazen
    figurativno kočijaž
    figurativno, parlament član stranke, ki skliče pripadnike stranke za glasovanje itd.; okrožnica, poziv (k volitvam, zborovanju itd.); (odvečna) veja
    navtika ladjica, veslača; tolčena krema (iz tolčene smetane)
    britanska angleščina prispevek k skupno popitemu vinu

    whip and spur v diru, skokoma, hitro
    to ride whip and spur v diru jahati
    he is a good whip on je dober kočijaž, dobro vozi
    to send a whip round zbobnati skupaj člane stranke

    2. prislov
    v hipu, na mah
  • Zweig, der, (-/e/s, -e) veja (tudi Mathematik); der Wirtschaft: panoga; bei Straßen, Eisenbahnlinien: krak; figurativ auf den grünen Zweig na zeleno vejo
  • ветвь f veja, vejica
  • ветка f veja, vejica;
    железнодорожная ветка stranska proga
  • веточка f veja, vejica
  • галу́за ж., vêja -e ž.
  • гі́лка ж., vêja -e ž.
  • сук m veja; grča
  • сук -а́ ч., vêja -e ž., gŕča -e ž.
  • álabe moški spol lopata, lopata mlinskega kolesa; viseča veja
  • arm1 [a:m] samostalnik
    zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
    figurativno oblast; opora; močna veja

    to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
    to fold one's arm prekrižati roke
    infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
    to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
    to make a long arm seči po čem
    secular arm posvetna oblast
    arm of the sea morski rokav
    within arm's reach dosegljiv
    with open arms prisrčno
  • bȁdnjāk m surova hrastova klada ali veja, ki jo na sveti večer polože na ogenj
  • Birkenzweig, der, brezova veja