Franja

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

heiratslustig ki bi se rad poročil; ki se rad/večkrat poroči

iscmákati ìscmāčēm
1. izcmokati, cmokaje večkrat poljubiti: zagrlila je dijete te ga iscmakala
2. ekspr. namazati: iscmakati kosu

ispavljívati se ispàvljujēm se večkrat se naspati, večkrat s spancem okrepčati

ispíjati ìspījām
1. izpivati, večkrat piti, izpiti do dna: s našim prijateljima ispijamo vino
2. ispijati očima ekspr. požirati z očmi: žene su ga upravo ispijale očima

isplakívati isplàkujēm
I. s solzami dobivati, pridobivati, jokaje prositi: što sebi isplakuješ, to i tvojima
II. isplakivati se večkrat se izjokati, (večkrat) si srce lajšati z jokom

ispovrátiti ispòvrātīm večkrat izbljuvati: bolesnik, što se veli, i dušu je ispovratio

ispreskákati isprèskāčēm
1. preskakovati, večkrat preskočiti: govornik je neobičnom brzinom ispreskakao finale svoga govora
2. ostro odgovoriti: u diskusiji protivnika je javno dva tri puta ispreskakao; Vuk se tu riješio da dobro odgovori napadaču, da ga ispreskače

isprestrízati isprèstrīzām prestrigovati, večkrat prestriči

isprevíjati isprèvījām večkrat previti, zaviti: uzmi dugačku cijev, isprevijaj je s jedne strane makar kako, savij drugi kraj da strši uvis

isprogorijèvati -gòrijevām (ijek.), isprogorévati -gòrēvām (ek.) na več mestih, večkrat prežgati: pojavi se u isprogorevanim haljinama

istrčávati istr̀čāvām pritekati, večkrat priteči: djeca su istrčavala na gradski bedem; kad je prolazila povorka, ljudi su istrčavali na ulicu

istrkívati istr̀kujēm večkrat priteči, tekati ven: istrkivati na sokak; on priča i istrkiva da sluša ide li lađa

izjahívati -jàhujēm večkrat izjahati: sad nije više izjahivala u okolinu, ostajala je kod kuće

izmúzati ìzmūzām
1. molsti, večkrat izmolsti
2. izvleči: majka izmuzla tanku nit kudjelje čista vlasa
3. mežikati: zadovoljno izmuzati očima

izránjati ìzrānjām večkrat priplavati na vrh, na površino: izranjati iz vode

izubádati izùbādām
1. na več krajih, večkrat prebosti: prvo cigaraš izubada lisnu dršku, od čega list svene
2. popikati: pčele su mu izbubadale ruke i lice

izvrijèdati ìzvrijedām (ijek.), izvrédati ìzvrēdām (ek.) žaliti, večkrat užaliti: izvrijedati kolege; biti izvrijedan od drskih piljarica

lēctitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. lēctāre, ki je sam frequ. glag. legere)

1. prizadevno nabirati, zbirati: constat … eos … vagos litoribus conchulas et umbilicos lectitasse Val. Max., l. flores Arn.

2. metaf.
a) večkrat pozorno brati, čitati, prebirati, preučevati: Vop., lectitavisse Platonem studiose … dicitur Ci., libri conquisiti lectitatique T., quod (sc. armarium) non legendos libros, sed lectitandos capit Plin. iun. ki jih ne gre brati enkrat, ampak stokrat; abs.: in lectitando, scribendo, commentando Gell.

2. prebirati: orationes Plin. iun.

manjkávati mànjkāvām
1. večkrat manjkati
2. poginjati, crkavati