Franja

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

obezbjedívati -bjèdujēm (ijek.), obezbedívati -bèdujēm (ek.) (se)
1. varovati (se), delati varnostne ukrepe
2. zagotavljati (se)
3. preskrbovati (si)

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

ob-tegō -ere -tēxī -tēctum (ob in tegere)

1. pokri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti: Col., Sil., Suet. idr., linguā bubulā obtegito Ca., o. vehiculum pellibus Cu., vestimentis porcellum Ph., domas arboribus obtecta V. skrita za drevjem; metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, pritajiti (pritajevati): Sil., Aur., Suet., errata Pl. lepoti(či)ti, olepševati, scelera verbis T., divina humanaque T. prikrivati, skrivati, turpitudinem adulescentiae obscuritate o. Ci., veritas non obtecta praestigiis Amm.; adj. pt. pr.: sui obtegens T. vase zaprt (= redkobeseden).

2. braneč kriti, (u)braniti, (za)ščititi, (za)varovati: o. eam partem castrorum vineis C., armis militum obtectus C.; metaf.: meliorum precibus obtectus T. obvarovan (zaščiten) po priprošnjah boljših.

ocrotí -ésc vt. (za)ščititi, (za)varovati

osigurávati -gùrāvām (se)
1. zavarovati, varovati: osigurava DOZ (Državni osiguravajući zavod)
2. varovati (se): osiguravati se od lupeža

parapetar z ograjo zavarovati, (za)varovati

parapetarse zavarovati se

parare

A) v. tr. (pres. paro)

1. krasiti:
parare a festa la città praznično okrasiti mesto

2. varovati, zaščititi

3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
parare il colpo odbiti udarec
parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

4. gnati predse (čredo ipd.)

B) v. intr. končati:
dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

1. stopiti pred:
pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

2. svečano se obleči

3. zavarovati se, zaščititi se:
pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

patrocinar varovati, braniti, zagovarjati (idejo)

patrocinar una fiesta prevzeti pokroviteljstvo nad slavnostjo

patrōcinor -ārī -ātus sum (patrōcinium) varovati, ščititi, braniti, zastopati koga, (po)nuditi, omogočiti (omogočati), da(ja)ti komu zaščito (varstvo, pomoč) Ter., T. (Dial.), Q., Auct. b. Hisp., Plin., Icti., Lact. idr.

Opomba: Pt. pf. patrocinatus s pass. pomenom: Tert.

pȁziti pȁzīm
I.
1. paziti: paziti na svoje oči
2. oskrbovati, streci: pazila ga je kao svoje dijete rodeno
3. ljubiti, rad imeti: vi nemojte raju razgoniti po šumama da od vas zazire, nego pazite raju kao sinove
4. pazi ti njega, nju ekspr. glej ga, jo
II. paziti se
1. paziti se, varovati se: paziti se od čega
2. ljubiti se: oni se paze kao braća

prae-sideō -ēre -sēdī -sessum (prae in sedēre)

1. sedeti spredaj: in cuius (sc. Mutini) sinu nubentes praesident Lact.

2. metaf.
a) zakloniti (zaklanjati), (za)kriti, (za)varovati, braniti, (za)ščititi, (po)nuditi (da(ja)ti) komu zaklon (kritje, varovanje, obrambo, branik, zaščito); z dat.: O., Cu. idr., dii patrii, qui huic urbi atque huic imperio praesidetis Ci., alii, ut urbi praesiderent, relicti L.; z acc.: Galliae litus T., socios, agros suos S. fr.
b) predsedovati, voditi, urejati, ravnati, upravljati, ukazovati, zapovedovati, poveljevati, nadzorovati, načelovati, načeljevati; z dat.: Plin. iun., Suet. idr., rebus urbanis C., Mars praesidet armis O. usmerja potek vojn, ureja vojne (vojaške zadeve), castris Cu.; abs.: in agro Piceno S.; z acc.: exercitum T., Atellius Pannoniam praesidebat T. je upravljal Panonijo kot namestnik; occ. (v cesarski dobi) kot konzul predsedovati, načelovati senatu, voditi senat: Plin. iun., Suet.; subst. pt. pr. praesidēns -entis, m predsednik, predsedujoči, načelnik, predstojnik, prvomestnik: Tert., Cod. Th. idr., superbia praesidentium T.

prae-tegō -ere -tēxī -tēctum (prae in tegere) spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: praetecto capite Cael., praetectis lanā aut veste locis Cael.; metaf. zakri(va)ti = (za)ščititi, (za)varovati: quae saxa somnum (sc. tuum) praetexerint Plin. iun. katere pečine so te ščitile v spanju, vitia capillis et pallio et divitiis praetegebat Lact.

predohranjívati -hrànjujēm varovati

prémunir [-münir] verbe transitif (za)ščititi, (za)varovati (contre proti)

preservar (ob)varovati, ščititi

preservar del frío varovati pred mrazom
preservarse varovati se, čuvati se
¡Presérvese de la humedad! Varovati pred vlago!

preserve² [prizə́:v] prehodni glagol
ohraniti, varovati, obvarovati (from pred)
shraniti; vkuhati, konservirati; gojiti ribe (divjačino), ograditi (lovišče)

well-preserve dobro ohranjen (človek)
preserved fruit vkuhano sadje, konserva
preserved meat konservirano ali posušeno meso

préserver [-zɛrve] verbe transitif (ob)varovati, ščititi (de pred), očuvati

se préserver des dangers, d'une maladie obvarovati se, ubraniti se nevarnosti, bolezni
mon manteau me préserve bien du froid moj plašč me dobro varuje pred mrazom
préserver les intérêts des enfants mineurs ščititi interese mladoletnih otrok
Dieu, le ciel m'en préserve! bog me varuj tega!

presidiare v. tr. (pres. presidio)

1. voj. vojaško zasesti, držati

2. pren. braniti, varovati, ščititi