strângătór -oáre (-óri, -oáre) adj. varčen
štèdljiv -a -o varčen; -ōst varčnost
thrifty [ɵrífti] pridevnik (thriftily prislov)
varčen, gospodaren, skrben; uspevajoč, uspešen, cvetoč, procvitajoč; bujno rastoč
бережли́вий прикм., várčen prid.
бережливый varčen, skrben;
относиться к вещам бережливо skrbno ravnati s stvarmi
домовитый gospodaren, izkušen v gospodarstvu; varčen
запасливый gospodaren, varčen, skrben
оща́дливий прикм., várčen prid., varčeválni prid.
расчётливый preračunljiv; varčen, previden
хозяйственный gospodarski; gospodaren, varčen, skrben; gospodovalen
ahorrativo stiskaški, pretirano varčen
aprovechado bister, spreten, učen; pretirano varčen
alumno aprovechado marljiv učenec
con aprovechada condición z uspehom
avare [avar] adjectif skop, pretirano varčen; masculin, féminin skopuh, -inja
être avare de biti skop z
avare de ses paroles redkobeseden
à père avare, fils prodigue oče skopuh, sin zapravljivec; šparovček vedno cerovca najde
čuváriti čùvārīm hraniti, varčevati, biti varčen: čuvariti na hrani biti varčen pri hrani
dēparcus 3 preveč varčen, od tod stiskaški, skop: Suet.
kȕćenīk m priden in varčen gospodar
malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)
1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.
2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.
3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.
pennywise [péniwaiz] pridevnik
varčen pri malenkostih, skopuški
pennywise and pound foolish varčen pri malenkostih, a razsipen pri velikih stvareh
prae-parcus 3 (prae in parcus) zelo varčen, zelo skop: Isid., cum sensere eximi mella, avide vorantes, cetero praeparcae (sc. apes, naspr. prodigae atque edaces) Plin., animus Plin.
save1 [séiv]
1. prehodni glagol
rešiti (from pred)
zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti
2. neprehodni glagol
varčevati, biti varčen; ohraniti se
to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
to be saved teologija biti odrešen, zveličan
save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
to save one's eyes varovati svoje oči
to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
to save s.o.'s life rešiti komu življenje
to save money (pri)varčevati denar
a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
to save the post pravočasno oddati pošto
save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti