Franja

alīpta -ae, m (gr. ἀλείπτης) mazilec (čisto lat. unctor), suženj, ki je svojega gospoda v kopeli mazilil in otiral ter mu odrejal telesne vaje ter mero in red v hrani: Ci. ep., Cels., Fr. — Soobl. alīptēs -ae, m: Iuv.

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

assiduitās (adsiduitās) -ātis, f (as-, adsiduus) sedenje pri kom. Od tod

1. neprestana navzočnost (prisotnost) pri kom (da se mu streže ali klanja), neprestano spremljanje, priklanjanje prijateljev in klientov kakega velikaša, poseb. pogosto priklanjanje bodočih kandidatov za častne službe volivcem: medici ads. Ci. vztrajna strežba, adsiduitatem alicui praebere Ci., petitio desiderat adsiduitatem Ci. kot kandidat za častno službo se mora človek hoditi poklanjat, adsiduitatis... putet esse consulatum Ci., cotidiana amicorum adsiduitas et frequentia Q. Ci.; redkeje neprestana navzočnost sploh: ut vitato assiduitatis fastidio auctoritatem absentiā tueretur Suet.

2. pren.
a) (o osebah) vztrajnost, stanovitnost, vnema: eam urbem adsiduitate periculis liberavit Ci., adsiduitate... perfecit, ut... Ci.
b) (o stanju, dejavnosti idr.) neprestanost, trajnost, ponavljanje: adsiduitate cotidiana... adsuescunt animi Ci., ads. exercitationis, bellorum, molestiarum Ci. neprestane vaje, vojne, nezgode, epistularum Ci. ep. neprestano dopisovanje, dicendi Ci., orationis Ci. ep., eiusdem litterae Corn., comtubernii T., concubitūs, spectaculorum Suet., laborum Cod. Th.

assouplir [asuplir] verbe transitif napraviti voljno, prožno, gibko; razgibati; ublažiti, omiliti (ukrepe); ukrotiti, obrusiti (jezik)

s'assouplir razgibati se, postati prožen, omehčati se
assouplir des règles trop strictes omiliti prestroga pravila
les exercices gymnastiques assouplissent le corps telesne vaje napravijo telo prožnejše

attrēzzo

A) m

1. orodje, priprava:
attrezzo del falegname mizarsko orodje
esercizi agli attrezzi šport orodne vaje

2.
attrezzi pl. navt. (ladijska) oprema

B) agg.
carro attrezzi vlečno vozilo

ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
ballon d'oxygène steklenica s kisikom
ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
maniement masculin du ballon obvladanje žoge
monter en ballon vzleteti v balonu
passer le ballon podati žogo
pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo

bradlj|a ženski spol (-e …) šport der Barren
dvovišinska bradlja der Stufenbarren, das Doppelreck
vaje na bradlji das Barrenturnen

cahier [kaje] masculin (pisalni) zvezek; fascikel, snopič; histoire spomenica; typographie lega papirja

cahier de brouillon, de devoirs, d'écolier zvezek za koncepte, za vaje, šolski zvezek
cahier de dessin risanka
cahier des frais stroškovnik
cahier des plaintes knjiga pritožb
cahier des charges kupni pogoji, obveznosti ob nakupu

callidus 3, adv. -ē (callēre)

1. zaradi izkušenj ali vaje pameten, izveden, izkušen, vešč, praktičen, izurjen, okreten, spreten; abs.: N., H., O. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., versutos eos appello, quorum celeriter mens versatur, callidos autem, quorum tamquam manus opere, sic animus usu concalluit Ci., id tibi et medico callido et servo fideli non credidit Ci., callidum imperitus fraudavit? incredibile est! Ci.; occ. z gen., dat., abl. ali s kakim drugim določilom izveden, izkušen v čem, vešč česa, čemu, v čem: temporum, tei militaris T., locorum Amm., callidi offensionibus accendendis (dat.) T., acutus homo et naturā usuque callidus Ci., non ego naturā, nec sum tam callidus usu O., iuncturā callidus acri Pers., callidus ad suum quaestum Pl. zvito skrbeč za svoj dobiček, femina callida semper in fraudes Amm., callidus quidquid placuit iocoso condere furto H.

2. previden, pameten, umen, razborit: Lucr. idr., legum scriptor peritus et callidus Ci., iudex H., homo adulescens fecit perite et callide Ci., callidissime conicere N.; occ. (o stvareh in abstr.) umen, ostroumen, preračunljiv, dobro premišljen: amor Ter., confidens astutia aut callida audacia Ci., versutum et callidum factum Ci., incentum N., liberalitas N. sebična, callidissimum artificium Ci. globokoumen umotvor.

3. (v slabem pomenu) zvit, lokav, premeten: Pl., Ter., Mart. idr., homines callidi et versuti Ci., ex aequo bonoque, non ex callido versutoque iure Ci., callida malitia inimici L., tam vir callidus, vir omnium callidissimus N., callide, audacter, impudenter facere Ci., callide nutrire simultates T.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

chant [šɑ̃] masculin petje; pesem, spev; melodija; žvrgolenje (ptic)

chant choral zborno petje
chant du cygne labodji spev, figuré zadnje in najlepše delo kakega umetnika
chant funèbre žalna pesem
chant national narodna, državna himna
chant nuptial poročna pesem
chant à une seule voix, à plusieurs voix enoglasno, večglasno petje
exercices masculin pluriel de chant pevske vaje
leçon féminin de chant pevska učna ura; pevski pouk
professeur masculin de chant profesor, učitelj petja
au chant du coq ob prvem petelinjem petju
apprendre le chant au Conservatoire študirati petje na konservatoriju
suivre des cours de chant hoditi k pevskim vajam

conférence [kɔ̃ferɑ̃s] féminin konferenca; posvetovanje; (javno) predavanje; kolokvij

conférence du désarmement, de la paix razorožitvena, mirovna konferenca
conférences pratiques seminar, vaje (na univerzi)
conférence avec projections lumineuses predavanje s projekcijami
conférence de presse tiskovna konferenca
conférence à (ali des) quatre konferenca štirih (velesil)
conférence au sommet konferenca na vrhu
maître masculin de conférences docent (na univerzi)
salle féminin de conférences konferenčna soba; predavalnica
être en conférence konferirati, posvetovati se
faire, donner une conférence imeti predavanje
tenir une conférence imeti konferenco
la conférence piétine, est arrivée au point mort konferenca je prišla na mrtvo točko

dēcursus -ūs, m (dēcurrere)

1. tek navzdol: aquaï Lucr., aquarum O., rapidus (amnium) d. de montibus V., d. planitiei Auct. b. Hisp. položnost, praeceps d. Petr., decursum … dedit navibus Front.; occ. napad, naval: subito ex collibus decursu Albanorum L.

2. voj. vojaški pohod, pregled vojske (za vajo ali ob kaki svečanosti): Front., Gell., in lustratione et decursu et simulacro ludicro pugnae (iz vojaške vaje, iz manevra) funestum prope proelium fecisti L., Plancina … decursibus cohortium interesse T., d. legionum T.; tudi tekmovalni tek z voščenimi plamenicami: cur me in decursu lampada (gl. lampas) poscis? Pers.

3. dosega cilja (prihod na cilj) na dirkališču: destitit ante decursum Suet.;

4. pren.
a) tek verzov v ritmu: Q. (IX, 4, 115).
b) pretek: honorum Ci. odslužitev vseh častnih služb, facilior erit mihi quasi decursus mei temporis Ci. ep. tem laže mi preteče čas mojega službovanja.

dēfatīgātiō (dēfetīgātiō) -ōnis, f (dēfatīgāre, dēfetīgāre) utrujenost, o(b)nemoglost:
a) telesna: d. et satietas Ci., membrorum Ci., exercitationum Ci. zaradi vaj = utrudljive vaje, miseriarum Ci. v nesreči, hostium, equorum C.
b) duševna: Corn., d. nostra (namreč pri branju) Ci.

dihálen breathing; respiratory

dihálni (kisikov) aparat respiratory apparatus, respirator
dihálni organ respiratory organ
dihálne vaje respiratory exercises pl

dihálen respiratorio

dihalni aparat aparato m respiratorio con (producción de) aire líquido
dihalna gimnastika gimnasia f respiratoria
dihalne vaje ejercicios m pl respiratorios

dihaln|i (-a, -o) Atem- (aparat das Atemschutzgerät, plin das Atemgas, strup das Atemgift, funkcija die Atemfunktion, naprava das Atemgerät, vaja Atemübung, vaje Atemgymnastik, mišice Atemmuskeln)
dihalni organi anatomija, biologija Atmungsorgane
medicina dihalni balon (ambu) das Ambugerät

drill³ [dril] samostalnik
urjenje, mehanična vadba; brezdušno učenje

Swedish drill proste vaje

drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozícióNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.

duhóven -a, -o spiritual; incorporeal; religious; ecclesiastical

duhóvna glasba religious (ali spiritual) music
črnska duhóvna pesem spiritual
duhóvne pesmi spiritual songs pl
duhóvne vaje religija retreat
duhóvni vodja spiritual director
duhóvno življenje spiritual life