Franja

Hēraclēa (Hēraclīa) -ae, f

I. (Ἡράκλεια, sc. πόλις) „Heraklovo (Herkulovo) mesto“, Herakléja (Heraklíja), pogostno mestno ime, poseb.

1. mesto v Lukaniji ob reki Siris, tarent(in)ska naselbina, rojstno mesto slikarja Zevksisa (Zeuxis), znamenito po Pirovi bitki proti Rimljanom (l. 280): Ci., L., Mel., Plin., Fl., Front.

2. mesto na jugozahodni sicilski obali s pridevkom Mīnōa (Μινώα) Minosova = Kretska, ker je bila kretska naselbina: Ci., L., Mel.

3. Heraclea s priimkom Trāchīn (Trēchīn), ker se je sprva imenovala Trāchīn (Trēchīn), Trahinska (Trehinska) Herakleja, špartanska naselbina v tesal(ij)ski Ftiotidi pri Termopilah: L., Plin., Iust.

4. Heraclea v Bitiniji ob črnem morju, od tod njen pridevek Pontica (Pontska), miletska naselbina (zdaj Eregli): L., Iust.

5. Heraclea s pridevkom Sinticē ali Sintica ali ex Sintiis (Sintīs) Sint(ij)ska v grško-makedonski pokrajini Sintiki (Sinticē) ob desnem bregu reke Strimona (verjetno v bližini današnjega mesta Neo Petritsi): Ci., L. — Od tod ethnicon
a) grški Hēracleōtēs -ae, m (Ἡρακλεώτης) iz Herakleje, Heraklejec, Herakleot: Menander Varr., Plin., Dionysius ille Her. Ci., tractus Plin.; pl. Hēracleōtae -ārum, m Heraklejci, preb. Pontske Herakleje: Ci. ep., Plin. iun. Adj. Hēracleōticus 3 (Ἡρακλεωτικός) heraklejski: origanum, cancri Plin.
b) lat. Hēracleēnsis (Hēracliēnsis) -is, m iz Herakleje, Heraklejec: Ci.; v pl.: Ci. —

II. Hēraclēa Herakléja, grško žensko ime, npr. hčeri Hierona, Zoipovi soprogi (Zoippus): L.

hī̆c, haec, hō̆c, pron. demonstrativum prve osebe, ta, ta, to; le-ta, le-ta, le-to; tale, tale, tole. Pron. hi-c, hae-c, ho-c je sestavljen iz poudarjajoče part. hi in kazalne naslonke ce [gl. to besedo]. Pri sklonih, ki se končujejo na „s“, ta ce pogosto odpade, tako da brez razlike uporabljamo dvojne oblike huius in huiusce, hos, has in hosce, hasce. Nom. sg. se je prvotno glasil hĭce, haece, hōce [iz hodce, prim. illud, istud], po 3. stol. pred Kr. po odpadu samoglasnika „e“ nav. hĭc, haec, hōc [= hoce], po koncu 2. stol. pred Kr. [nam. hĭc] tudi hīc [= hice, obl. tvorjena po neutr. hoce]. Pred vprašalnim ne se je „e“ oslabil v „i“: hī̆cine, haecine, hōcine? tale, tale, tole? Pron. okrepljen z dem = ce [prim. i-dem]: hisdem diebus Pall., hisdem digressis, hisdem notos Amm. — Star. obl.: dat. sg. fem. hac: Ca.; nom. pl. masc. hīc: Enn., Pl., Varr., tudi hīsce: Pl., Ter., L.; nom. pl. fem. haec: Pl., Ter., Varr., Ci., Lucr., Cat., Tib.; okrajšan gen. pl. masc. hōrunc: Pl., Ter., fem. hārunc: Pl., Ter.; dat. in abl. pl. hibus: Pl. (to obliko navajata tudi Varr. in Char.); gen. sg. huius enozložen pri Pl.; dat. sg. nav. enozložen, redko (pri poznih pesnikih) dvozložen (npr. pri Sid.)Nasploh pomeni ta pron. to, kar je govorečemu krajevno, časovno ali po mišljenju (čutenju) najbližje (naspr. ille). Od tod

1. (krajevno) pogosto = tukajšnji, navzoči, prisotni, moj, naš, včasih = tu(kaj): hic M. Antonius Ci., hic Sex. Roscius Ci. = moj varovanec, bona huiusce Sex. Roscii Ci., hic locus Ci. kraj, kjer sem, — kjer smo, haec urbs Ci. naše, per hanc dextram … obtestor te S. pri svoji desnici; neutr. pl. haec „vse tukajšnje“ = tukajšnje razmere ali vesoljni svet ali rimsko mesto, rimska država: haec delere, haec vastare Ci. rim. mesto, omnes, qui haec ex minimis tanta fecerunt Ci. rim. državo, toda za Grka je haec = Grčija: L.; v pogovornem jeziku je hic homo = ego: huic homini (= mihi) parata erunt verbera Pl., hunc hominem (= me) H., si anum hanc audire voles, quae te … amo O. mene starko tu, tako tudi: tu si hic (= ego) sis, aliter sentias Ter., hi (= nos) cernimur Val. Fl.

2. (časovno)
a) = sedanji, današnji, naš: haec aetas, haec tempora, hic dies, hic status rerum, hi mores Ci., hac annonā Ci. ob sedanji draginji, in hac magnificentia L. ob sedanjem sijaju, quantum haec Niobe Niobe distabat ab illa O. sedanja od prejšnje; huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H.; pron., ki kaže na pravkar pretekli čas: per hos annos Ci. v zadnjih letih, hoc triduo vel quatriduo Ci. v zadnjih treh ali štirih dneh, ante hos sex menses Ph. pred (zadnjimi) šestimi meseci.
b) = ta (to), o komer (čemer) se ravno govori, ki se pravkar obravnava ali o komer (čemer) se ravno razpravlja, pričujoči (-a, -e): hic sapiens, de quo loquimur Ci., haec causa Ci., hic nobis orator ita confirmandus est Q. Nepot vedno imenuje glavno osebo posameznega življenjepisa hic = ta mož: hunc … historici laudibus extulerunt N., hunc Athenienses diu … desideraverunt N.; neutr. sg. subst.: quidquid ego huius feci Ter. vse, kar sem pri tej stvari storil.

3. hic v naspr. z ille
a) (kadar govorimo o dveh že imenovanih osebah ali stvareh, tako da pomeni ille bolj oddaljeno, prej imenovano osebo ali stvar, hic pa bližjo, pozneje omenjeno) ta, ta, to — oni, ona, ono: Caesar magnus habebatur et Cato; ille misericordiā clarus factus, huic severitas dignitatem addiderat S., ignavia corpus hebetat, labor firmat: illa maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit Cels.; redkeje kaže hic na prej imenovano osebo ali stvar in to le tedaj, če je ta (oseba ali stvar) govorečemu bližja po njegovem čutenju ali zanimanju (ne krajevno ali časovno): cave Catoni anteponas Socratem; huius (= Catonis) enim facta, illius (= Socratis) dicta laudantur Ci. ki mu je rojak Katon bližji kot Grk Sokrat, melior est certa pax quam sperata victoria; haec (pax) in tua, illa (victoria) in deorum manu est L. (ker je govorniku mir bolj pri srcu kot zmaga).
b) (brez povezave z dvema že omenjenima osebama ali stvarema) eden — drugi: homines diversissimis studiis ducuntur: hic honoribus petendis, ille divitiis quaerendis operam dat Ci.; pesn. in poklas. tudi hic — hic.

4. (kadar se nanaša na besede govorečega)
a) kaže na pravkar povedano = ta, ta, to: haec habui, de amicitia quae dicerem Ci. (ob koncu svojega spisa De amicitia), hi Catilinae proximi familiaresque sunt Ci.
b) kaže na to, kar sledi = tale, tale, tole, sledeči, naslednji: his verbis eum adlocutus est Ci., in hunc modum locutus est C., in quibus (litteris) haec fuisse scripta Thucydides memoriae prodidit: „Pausanias … tibi muneri misit“ N., pax convenit his condicionibus, res hoc modo (takole) facta est L., illa … his est resecuta rogantem: „quisquis es, ignoscas“. O.

5. = tak, takšen: his legibus Pl., hac iuventute Ci. ep., his praesertim moribus Ci., non hos quaesitum in usūs V., non his iuventus orta parentibus H. od tako slabih, lectos … miserat infelix non haec ad proelia Thybris Val. Fl., in hoc caenum, in has sordes abici Plin. iun.; tako tudi (krepkeje kot is) kaže na nekaj določenega, opredeljenega: quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ci.

6. neutr. sg. hoc
a) = toliko, le toliko: hoc dico, hoc certum est ali constat Ci.
b) s partitivnim gen.: quid hoc morbi est? Ter. kakšna bolezen je to? hoc aetatis Pl. ali hoc aevi Plin. iun. ta doba, ta vek, in hoc aevi O. ali ad hoc aevi Plin. do sedanjega časa, do sedanjosti, hoc honoris suscipere Ci. ep. to stopnjo časti, hoc litterarum ali litterularum Ci. ep. to borno pismo, pisemce, hoc commodi est, quod … Ci. pri tem je to dobro, da … , hoc mihi iuris … dabis H. to, kar je prav; to, kar zahtevam (si prisvajam) kot svojo pravico, hoc mentis, hoc incommodi Q.
c) hoc est to je, to se pravi (ob razlagi kakega prejšnjega pojma): Q., Plin. iun., Suet., honor amplissimus, hoc est consulatus Ci., nos, hoc est populus Romanus S., frugi, quod sit satis, hoc est, ut vitale putes H., hoc est, hoc erat tudi kot izraz jeze, nejevolje: hoc est patrem esse Ter., hoc illud, germana, fuit? V., hoc erat, … melius quod scribere possem H., hoc erat in primis quod me gaudere iubebas Pr.
č) kaže na kako sledečo razlago (inf., ACI, kak relat., vprašalni, kavzalni, finalni ali kondicionalni stavek): hoc maxime laudabile est, semper aliquid pro re publica facere Ci., hoc intellego, omnium ora in me conversa esse Ci., una in convivio erat hic, quem dico, Rhodius adulescentulus Ter., his libris tribus, quos de natura deorum scripsimus Ci., hi erunt fere, qui … putabunt N., hoc … est, quod ille it ad cenam cottidie Pl., ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo Q., hoc efficiebat, quod mariti minores erant Plin. iun., hoc fieri potest, si coeperimus Q., hoc nempe intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., hoc scilicet, ne suspectus his foret Vell.
d) kot abl. mensurae pri komp. (krepkejši kot eo) tem: de quo hoc plura referemus, quod obscuriora sunt eius gesta N.; quo — hoc čim — tem: Ci., C. idr.Posamične adv. obl.

I. hāc (abl. sg. fem., sc. parte ali viā, prim. quā) na tej strani, s te strani, na tem mestu, tu, tukaj, tod: Kom., Ci. idr., hac copias traduxit N., hac iter est V., hac iter superis est ad tecta Tonantis O.; v soodnosnosti: quaque (= et qua) impetus egit, hac sine lege ruunt O., hac hac pergam, qua via longum compensat iter Sen. tr.; v naspr.: hac atque illac Ter. tu in tam = povsod, nunc hac iuvenem, nunc circumfunditur illac O. tu — tam; ret. hac — hac (= hac illac): Plin. iun. hac fugerent Grai, … hac Phryges V., hac Amor hac Liber Pr., hac atque hac Aug. — v sklopu (ixpt.)

1. hāc-propter zato, zaradi tega: Varr.

2. hāc-tenus
a) (krajevno) do sem, do tod, tako daleč: hactenus est tutum O., h. Euxini pars est Romana sinistri O.; v tmezi: hac Troiana tenus fuerit Fortuna secuta V., hac dominum tenus est illa secuta suum O.
b) (časovno) doslej, do te dobe: Fl. idr. poklasični pisci hactenus, Acca soror, potui; nunc volnus acerbum (me) conficit V., h. quietae utrimque stationes fuere; postquam … L., h. comitem fratri se dedit, inde … Seriphon deserit O., h. Nero flagitiis … velamenta quaesivit T.
c) metaf. a) do te točke, do sem (ob koncu govora); z glag. dicendi: hactenus de amicitia … dixi Ci., h. Attico vivo edita (haec) a nobis sunt N., quod h. ostendisse satis est Q.; pa tudi brez glagola (elipt.), ki deloma sklepa govor: sed de hoc quidem h. Ci. toliko, zadosti, sed haec h. Ci. idr., h. Aeacides, vocem gravis hasta secuta est O., h. Trogus Plin.; v tmezi: hac Arethusa tenus O.; ki deloma vodi k novemu predmetu: sed haec h.; nunc ad ostenta veniamus Ci., de malorum opinione h.; videamus nunc de bonorum Ci., h. arvorum cultūs et sidera caeli (cecini), nunc te, Bacche, canam V., h. in occidentem Germaniam novimus; in septentrionem ingenti flexu recedit T.; z mox: Col. ali iam: Plin. b) (ki omejuje stopnjo, mero) do te mere, le to, le toliko (večinoma s si, quod, quoad, ut, ne idr.): hactenus indulsisse iuvat V., servus h. paret T., h. Vitellius voluerat T., h. reprehendet, si qui volet, non amplius Ci., patrem familiae h. ago, quod percurro Plin. iun., h. manu servi usus, ut inmotum pugionem extolleret T., h. addito discrimine, ne auctor dubitaretur T., interficere constituit (Agrippinam), h. consultans, veneno an ferro vel qua alia vi T.

II. hīc, starejše heic (iz *hei-ce), hīce (loc. sg. neutr.)

1. (krajevno) tu, tule, tukaj(le), na tem kraju (mestu), tukaj pri nas: Kom. idr. hic cum essem in urbe ac domi Ci., video hic in senatu esse quosdam Ci., si haec apud Scythas dicerem, non hic in tanta multitudine civium Romanorum Ci., hic (sc. Athenis) ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset carissimus N.; z gen.: hic viciniae, hic proxumae viciniae Kom. tukaj v bližini, prav blizu tukaj; podvojeni adv.: hic, hic sunt in nostro numero Ci.; z naspr.: hic — illic tu — tam, na enem kraju — na drugem: Ter., V., Q.; tudi asindet.: hic, illic, ubi mors deprenderat, exhalantes O. tu(kaj) in tam(kaj).

2. (časovno) nato, potem, zdaj pa: Ter., hic iste Sthenium citari iubet Ci., hic illi flentes rogare coeperunt Ci., hic … Lacedaemonii legatos Athenas miserunt N., hic cum crebri afferrent nuntii … , Miltiades hortatus est pontis custodes N., hic regina … poposcit … pateram V., hic Postumius accensus irā … ait L., hic mulier erubuit merito Q.

3. metaf. pri tem, tedaj, potemtakem, pri tej priložnosti, ob takih okoliščinah, poseb. v vprašanjih začudenja ali tudi koncesivno = pri vsem tem, navkljub temu, in vendar: hic mihi quisquam pacis commoda commemorat Ci., hic tu me etiam gloriari vetas Ci. če hoče kdo izreči svojo nejevoljo, grajo o tem, kar so drugi govorili ali storili = in zdaj, in tu: hic lictor Cornelius occiditur Ci., hic quaerat quispiam Ci., tu, Verres, hic quod moliare, non habes Ci., hic iam plura non dicam Ci., hic nos dubitatis tantam inuriam vindicare? Ci., hic tu tabulas desideras … ? Ci., hic, quantum in bello fortuna possit, cognitum est N., hic vero nulla munitio est, quae perterritos recipiat C., hic mihi quisquam … misericordiam nominat S.

III. hinc.

1. (krajevno) od tod, s tega kraja, — mesta, iz te pokrajine, kjer je govoreči: Kom., Q., Val. Fl., Suet. idr. cum hinc egressi sunt Ci., via, quae h. est in Indiam Ci., Calones in proximum tumulum procurrunt. Hinc celeriter deiecti se in signa … coniciunt C., hinc (= ex vinculis) se expedivit N., qua pateat h. exitus L.; occ. od tod = s tega sveta: Aug., hinc a nobis profecti in caelum Ci.; v sl. hinc (kakor tudi njegovo naspr. illinc, inde) pogosto na vprašanje kje? (nam. odkod?) = tu(kaj), na tej strani: intellegitis hinc veritatem resistere Ci., h. stare Lucan., urbs hinc Toronaico, hinc Macedonico saepta mari L. na tej — na oni strani, na obeh straneh, hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., hinc atque hinc vastae rupes … minantur V. tukaj in tamkaj, na obeh straneh, hinc pudicitia pugnat, illinc stuprum Ci., multis hinc atque illinc vulneribus acceptis L.; tako tudi: hinc et hinc Mart., hinc et illinc Pl., hinc vel illinc T., hinc — inde T., Plin. iun., Suet., inde et hinc T., hinc et inde Mart., Suet., inde — hinc Q., hinc indeque Amm., hinc — hinc — inde T.

2. (časovno) odslej, od zdaj, od takrat: quisquis es, amissos hinc iam obliviscere Graios V., hinc consules coepere creari Eutr.; hinc (nam. abhinc) izza, pred: quam si hinc ducentos annos fuerim mortuus Pl.; occ. nato, potem, zatem: hinc ferro accingor rursus V., hinc toto praeceps se corpore misit in undas V., hinc alios … pavet … luctus Val. Fl., hinc volucrum naturae dicentur Plin., sacra hinc et immolationes T., Suetonius hinc Paulinus biennio prosperas res habuit T., orsus hinc a pietatis ostentatione Suet.

3. metaf.
a) od tod (označuje začetek): hinc canere incipiam V., hinc iam incipiam Q., iam hinc ergo nobis inchoanda est pars Q.
b) od tod = od tega človeka: iam hinc scibo, ubi siet Ter., vel hilarissumum convivam hinc indidem expromam tibi Pl. od prav tistega človeka = od mene.
c) partitivno od tod = od te stvari (proč): licet hinc quantum cuique videbitur circumcidat atque amputet Ci.
č) od tod (pomeni izvor, povod, vzrok, posledico), zato, zaradi tega: hinc illae pecuniae redundarunt Ci., hinc in Ligarium crimen oritur Ci., hinc sicae, hinc venena, hinc falsa testamenta nascuntur Ci., hinc omnes intellegere potuerunt Ci., hinc illae sollicitudines, hinc illae quaestiones sunt Ci., hinc accidit dubitatio Q., omnium bellorum initium et causam hinc sumpsit Suet.; brez glag.: hinc totum odium, hinc omnis offensio Ci., hinc apud Atheniensīs magnae discordiae Ci.; preg.: hinc illae lacrimae Ter.

IV. hōc, klas. (pri Ci. in C.) le hūc,

1. sem, tu sem, semkaj: nunc hoc animum advortite ambo Pl., hoc tunc ignipotens caelo descendit ab alto V., spectatumne hoc venimus? L., vincentes hoc pervenistis L., et hoc et illoc Petr., succede huc Pl., procede tu huc Ter., accede huc ad me Ter., huc homines veniebant Ci., huc longius est digressa oratio mea Ci., huc (= domum) ut rediit N., huc ex ephoris quidam descenderunt N., huc eodem profectus est Phocion N., huc consul … praesidium inposuit S., huc … caementa demittit redemptor H., huc illuc volvens oculos V. sem in tja, huc atque illuc signa moveri … videtis L. sem(kaj) in tjâkaj), na to in na ono stran; v tem pomenu tudi: huc et illuc Ci., huc illucque Plin., (pesn.) huc atque huc V., huc et huc H.; podobno: tum huc, tum illuc Ci. ali nunc huc, nunc illuc V. zdaj sem, zdaj tja, huc illucve Cels. sem ali tja; prolept. pri glag. mirovanja: huc ades V. pridi sem k meni, quare huc adsim O. zakaj (sem semkaj prišel in) sem tu.

2. metaf. semkaj, k temu, za to, v ta namen: renumeret dotem huc Ter., omnia … verba huc redeunt Ter. letijo, merijo na to, huc evasit Ter. prišel je na to, huc accedit timor Ci. temu se pridruži še strah, opus est huc limatulo … tuo iudicio Ci., adde huc fontium gelidas perennitates Ci., multa huc minora navigia addunt C., adde huc populationem agrorum L., huc natas adice septem O., igitur huc intendit T. si je to zamislil; huc določen s stavki: rem huc deduxi, ut … pugnare possetis Ci., res huc erat deducta, ut … C., adde huc, quod mercem sine fucis gestat H., quod autem posui … , huc pertinet, ut … Q., huc flexit, ut Tiberium … impelleret T.; occ. do te stopnje (mere), tako daleč: huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; z gen.: huc malorum ventum est Cu. tako daleč v, huc arrogantiae venerat, ut legatos ad Tiberium mitteret T. toliko si je drznil, huc confidentiae venisse T. tako daleč v … Vprašalno hūci-ne? do sem? do tod? do tega? tako daleč? (prim. hī̆cine): hucine tandem haec omnia reciderunt? Ci., hucine, Micipsa pater, beneficia tua evasere, ut … ? S.; z gen.: hucine rerum venimus? Pers.

Hörweite, die, dosluh; in Hörweite v bližini (tako daleč, da se lahko sliši); außer Hörweite predaleč (da bi se slišalo)

inquīsītiō -ōnis, f (inquīrere)

1. iskanje: novorum militum Cu., corporum Plin., cave, ne inquisitioni mihi sis Pl. glej, da te ne bo treba iskati, ostani v bližini, ut documenta sumere volentibus longae inquisitionis labor absit Val. Max., nescire te fingis, quantos labores circa tuas inquisitiones (neprestano tebe iščoč) sustinuerimus Ap.

2. metaf.
a) kot fil. t. t.: preiskava, preiskovanje, izsledovanje, zasledovanje: veri inquisitio atque investigatio Ci.
b) kot jur. t. t.: sodna preiskava, iskanje dokazil za tožbo: existimatis reum absentem contra inquisitionem esse defensum Ci., non placet mihi inquisitio candidati Ci. proti kandidatu, annua T. eno leto za preiskavo, accusatoris Ci. tožnikova proti obtožencu, postulare inquisitionem in aliquem Plin. iun., dare alicui inquisitionem Plin. iun., crimen acri inquisitione spectare Amm.

kopn|o [ô] srednji spol (-ega …) das Land, geografija das Festland; (kopnina) die Landmasse
ozek pas kopnega der Landstreifen
potegniti na kopno an Land ziehen, anlanden
geografija nastajanje kopnega die Auflandung
daleč od kopnega landfern
proti kopnemu landwärts, auflandig
v bližini kopnega in Landnähe
po kopnem auf dem Landweg
potovanje po kopnem die Landreise
pomorstvo izhod na kopno der Landurlaub, der Landgang

Küstennähe, die, in Küstennähe v bližini obale, blizu obale

Landnähe, die, in Landnähe v bližini kopnega

Lev samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ OroszlánZnanstveniki so izračunali, da je sfinga leta 10.500 pr. n. št. gledala naravnost v ozvezdje Leva. ▸ A tudósok kiszámították, hogy a szfinx i. e. 10.500-ban egyenesen az Oroszlán csillagképre nézett.
Marca najdemo na večernem nebu v bližini Device ozvezdje Lev z glavno zvezdo Regul. ▸ Márciusban az esti égbolton a Szűz közelében találjuk az Oroszlán csillagképet legfényesebb csillagával, a Regulus-szal.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ OroszlánLuna v Levu kaže, da so vaša čustva ognjevita in strastna. ▸ A Hold az Oroszlánban arra utal, hogy tüzesek és szenvedélyesek az érzelmei.
Vpliv Saturna v znamenju Leva ustvarja občutek negotovosti. ▸ A Szaturnusz az Oroszlánban a bizonytalanság érzését kelti.

Lūna² -ae, f Lúna, mesto na meji med Etrurijo in Ligurijo; ime je dobilo po polmesečnem pristanišču (Lunae portus, danes vojaško pristanišče Spezzia); v bližini nahajališče marmorja (zdaj kararski kamnolom marmorja): L., Mel., Plin., Pers. (z gen. Lunai), Sil. Od tod adj. Lūnēnsis -e lúnski: ager, legati L., marmor Plin. lunski (današnji kararski) marmor, ara Iuv., Suet. iz lunskega marmorja, caseus Mart.; subst. Lūnēnsēs -ium, m Lúnci, preb. Lune: Plin.

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

Mincius -iī, m Míncij, reka pri Mantovi (zdaj Mincio): L., V., Plin. Od tod Minciadēs -ae, m Mincijád = rojen v bližini Mincija = Vergilij: Maro Iuvenc.

myloecos -on (gr. μύλοικος) pri mlinih bivajoč, (ob)mlinski, vzdevek nekih moljev, ki se zadržujejo v bližini mlinov: Plin.

Nachbarschaft, die, (-, -en) sosedstvo; (alle Nachbarn) soseska; soseščina, in der Nachbarschaft v soseščini, v bližini; historische Bedeutung, Geschichte soseska, srenja; gute Nachbarschaft dobro sosedstvo, dobrososedski odnosi

Nahbereich, der, okolica, bližina; im Nahbereich von v bližini

Nähe, die, bližina; in der Nähe blizu, v bližini; in der nächsten Nähe čisto/tik zraven, v neposredni bližini

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

parages [paraž] masculin pluriel (obalne) vodé; familier bližina, okolica

dans les parages de v bližini
il doit être dans les parages ne more biti daleč (od tod)

paraggi m pl.
nei paraggi di v bližini, v okolici
in questi paraggi tukaj nekje

Parthēnī: Plin. ali Parthīnī: Ci., C. -ōrum, m (Παρϑεινοί, Παρϑινοί) Parténi, Partíni, ilirsko pleme v bližini Dirahija; gl. tudi Parthīnī.