Franja

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

pútra ž, pûtra ž (srvn. buterich) putrh, lončena trebušata posoda z ozkim vratom, za vodo, vino

racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)

1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.

2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.

3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.

Rebensaft, der, vino

résiné, e [rezine] adjectif vsebujoč smolo; masculin (= vin masculin résiné) vino, ki vsebuje smolo

rízling (vino) vino m del Rin (de uva austriaca)

starína antigüedad f ; edad f antigua ; (stara krama) trasto m viejo, cachivache m ; (staro vino) vino m añejo

têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg

tēmētum -ī, n (star. in pesn. beseda; kor. *tem- temen biti, omamljati se; prim. skr. támyati omamlja se, lat. tenebrae, tēmulentus, abstēmius, nem. dämisch, dämlich omamljen) vsaka opojna pijača, medica, vino, opojilo: Varr. ap. Non., Plin., Iuv., Gell., Don. idr., temeti nihil allatum intelligo Pl., temetum olere Ca. ap. Plin., carere temeto Pl., Ci. fr. ne piti vina, cadus temeti H.

terán vino m tinto del Carso

uva -ae, f (indoev. *oiu̯a ali *oH(i)gu̯a jagoda, grozd; prim. gr. ὄα, ὄη, ὄιη jerebika, lit. jiēvà krhlika, morda tudi sl. jagoda)

1. grozd: amomi, lauri, populi albae Plin.; poseb. vinski grozd, kolekt. ali v pl. (vinsko) grozdje: Pl., Ca., Cat., Pr., Col., Plin., Mart. idr., quae uva … primo est peracerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci., matura Varr., V., ducit uva colorem V., uvas legere Varr., terra ferax uvis O.; pren.: tolle cupidinem inmitis uvae H. po nezrelem grozdu = po premladi deklici; preg.: uva uvam videndo varia fit (o zavisti) Iuv. (gr. βότρυς πρὸς βότρυν πεπαίνεται)

2. meton.
a) grozdni sok, vino: tu bibes uvam H.
b) vinska trta: hic segetes, illinc veniunt felicius uvae V.

3. metaf.
a) grozdasta gruča (kepa) roječih čebel, roj: Plin., (sc. apes) uvam demittere ramis V.
b) jeziček (v grlu): Cels., Plin., Mart.
c) grozd, neka morska riba: uva marina Plin. ali samo uva: Plin., Veg.

vin [vɛ̃] masculin vino

vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati

vin -uri n vino

vínce (-a) n hipok. od vino vino

vìnčina ž slabš. vino

vīn-dēmia -ae, f (iz *vīno-dēmia; vīnum in dēmere : quod vinum de viti demant Varr.)

1. vinska trgatev, pobiranje grozdja, bratev, „bendima“: Varr., Plin., Suet., Ulp. (Dig.) idr., vindemiae sunt in manibus Plin. opraviti imam s trgatvijo, vindemiam facere Col. (grozdje) trgati, brati, vindemias ducere atque agitare Arn. imeti (opravljati) in obhajati trgatev.

2. meton.
a) grozdni (vinski) pridelek, grozdna (vinska) letina, trtni obròd (obródek), grozdje, vino: vindemiam videt in cella Verr., arboribus pendet vindemia V., in apricis coquitur vindemia saxis V., vindemias colligere, vendere vindemias negotiatoribus Plin. iun.
b) mest (mošt), „tolkec“, „tolkovec“: spumat plenis vindemia labris V.
c) čas trgatve, čas ob trgatvi: M. Aurelius ap. Fr.

3. metaf. pobiranje (spravljanje) podobnih pridelkov: olearum, turris Plin., mellis Col., Plin.; pren.: vindemia parricidarum Tert. prijetje in kaznovanje.

vînko m iron. vino, vince: pijucka vinka i rakiju

vīnum -ī, n (verjetno iz indoev. baze *u̯ei̯(H)- viti, upogibati, pravzaprav „vitica“, „ovijača“, vinska rastlina (za katero je značilno ovijanje); prim. gr. οἶνος [iz *Ƒοῖνος], umbr. in volskovsko vinu, got. wein = stvnem. wīn = nem. Wein, sl. vino)

1. vino: Ca., Pl., Ter., Varr., O., V., Plin. idr., dulce, Falernum H., mutatum H. bersasto, pokvarjeno, izbersano, fugiens Ci. ki se lahko pokvari, vini anhelitus Ci. vinski sopuh, vinski zadah, vini minister Sen. ph. (vinski) točaj, bibere vinum Sen. ph., defundere vinum H. pretočiti, defundere vinum e pleno (iz polnega soda) Luc. fr., diffundere vinum de doliis ali de seriis Col. pretočiti (pretakati) vino v več posod; tako tudi diffundere vinum in amphoras, in cados Icti., incalescere vino L., in convivio procedere in multum vini L. močno piti, zvračati (obračati, prazniti) kozarce; pl. vina vinske vrste, vrste vina: Ca., Plin. idr., vina oluerunt H. dišali so po raznih vrstah vina, vina Graeca proferebant Ci., fervida vina H. težke, fervida … subtile exsurdant vina palatum H., vina tot consulum regionumque Sen. ph.; pa tudi = vino nasploh: V., O., Lucr., Sen. ph., Fr. idr., vina fundere Ci., vina liques H.

2. meton.
a) grozdje: vinum pendens Ca., vinum prius quam coctum est pendet putidum Pl., vinum legere Varr. trgati, nabrati grozdje.
b) trsje, trte: vinum serere, conserere Ca., locus vino optimus Ca.
c) vino = pitje vina, uživanje vina, vinopitje: Ter. idr., intemperantia vini L., in vinum pronior L., nimii Elpenor vini O. upijanjajoči se, popivajoči, vino ultra modum deditum esse Sen. ph., vino languidus, vino lustrisque confectus Ci., vino mersus, sepultus V., vini parcus, parcissimus Suet., in vino ridere Ci., ad vinum diserti Ci., inter vina, post vina H., utrosque in vinum traxit L. je povzročila, da sta obe družbi močno pijančevali (popivali); pogosto per vinum zaradi pitja vina, zaradi uživanja vina, v pijanosti: Pl. idr., quae fieri solere concedimus … sive per vinum sive per insaniam Ci., Demetrius per vinum, quod excluderetur, paulisper vociferatus in convivium redit L., per vinum lapsus est Sen. ph.

3. metaf. sadno vino, sadjevec: vinum palmeum, vinum ex fico, vinum palmis exprimere Plin.

Opomba: Vulg. soobl. [po gr. οἶνος] vīnus -ī, m: vinus mihi in cerebrum abiit Petr.

vinùšina ž slabš. vino

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.