Franja

theomaniac [ɵiəméiniæk] samostalnik
medicina verski blaznež, teoman

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

ulèma m (t. ulema, ar.)
1. ulema muslimanski verski učenjak, teolog in pravnik
2. ž muslimanski teologi in pravniki: bar jedan od Mutevelića da izuči škole i pripada ulemi; reis-ul-ulema verski poglavar muslimanske verske skupnosti v državi; ulema-medžlis m upravni organ muslimanske verske skupnosti

vision [vížən]

1. samostalnik
vid, gledanje, pogled, dalekovidnost (tudi politika)
vizija, (nadnaravno) duhovno videnje (npr. prihodnjih dogodkov), sposobnost predvidevanja; prikazen v hipnozi, verski ekstazi, halucinacije, slika fantazije
figurativno slepilo, privid, prikazen; sanjarija

beyond our vision prek našega vida, neviden
a vision of the future vizija prihodnosti
the vision of a poet pesnikova vizija
field of vision vidno polje
it is not within our range of vision ni v našem dogledu
haunted by visions zasledovan od prikazni
she was a vision of delight nudila je očarijiv pogled

2. prehodni glagol
vizionarno doživljati; videti v domišljiji

вероучение n verski nauk

ajatola samostalnik
religija (muslimanski verski vodja) ▸ ajatollah [síita főpapi méltóság]

bláznež lunatic; madman; maniac; insane person; arhaično bedlamite; frenetic

vpiti kot bláznež to shout like mad
verski bláznež religious maniac

dignità f

1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

2. čast, samospoštovanje

3. funkcija, položaj, status; privilegij

4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki

dvom [ó] moški spol (-a …) der Zweifel (o über)
dvom o samem sebi Selbstzweifel
v primeru dvoma im Zweifelsfall
verski dvom der Glaubenszweifel
brez dvoma zweifellos, ohne Zweifel, ohne Frage
ni dvoma o X X steht außer Zweifel, X steht außer Frage, es herrscht kein Zweifel über X
izražati dvom(e) o (etwas) anzweifeln
biti v dvomu Zweifel haben
ne puščati dvoma keine Zweifel lassen
puščati v dvomu im Zweifel lassen

dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente

džamija samostalnik
(muslimanski verski objekt) ▸ dzsámi, nagymecset

ekstremizem samostalnik
1. (fanatizem) ▸ extremitás, szélsőségesség, szélsőséges irányzatPripravili so tudi kazenske, disciplinske in delovnopravno ukrepe za boj proti desnemu ekstremizmu in ksenofobiji. ▸ Büntetőjogi, fegyelmi és munkajogi intézkedéseket is előkészítettek a jobboldali szélsőségesség és az idegengyűlölet megfékezésére.

2. (v športu) ▸ extremitás, extrémZa ekstremizem nisem bil rojen, zase sem čutil, da naj obvladam toliko alpinistične spretnosti, da bom kos klasičnim vzponom na klasične alpske vrhove. ▸ Nem születtem bele az extrém sportba, éreztem, hogy úgy kell elsajátítanom az alpinista készségeket, hogy képes legyek klasszikus módon meghódítani a klasszikus alpesi csúcsokat.

esaltazione f

1. poveličevanje:
esaltazione dei pregi di qcn. poveličevanje vrlin nekoga

2. povišanje:
esaltazione al pontificato povišanje v papeža

3. navdušenje, vznesenost, zanos:
esaltazione morbosa bolezenska zanesenost
esaltazione religiosa verski zanos

fanatízem (-zma) m (zagrizenost, prenapetost) fanatismo, faziosità, settarismo:
politični, verski fanatizem fanatismo politico, religioso

februātio -onis f (februus, februo) očiščevanje, verski obred očiščevanja: Varr.

Gebrauch, der, (-/e/s, Gebräuche) raba, (Verwendung) uporabljanje, uporaba; (Sitte usw.) običaj; religiöse Gebräuche verski običaji; Gebrauch machen von uporabljati (kaj), posluževati se (česa); in Gebrauch haben uporabljati; in/im Gebrauch sein biti v rabi, uporabljati se; außer Gebrauch sein ne biti v uporabi; außer Gebrauch kommen/setzen priti/vzeti iz uporabe

ideál (-a) m ideale:
boriti se za ideal lottare per un ideale, perseguire un ideale
ideali svobode in pravičnosti ideali di libertà e giustizia
družbeni, politični, verski ideal ideale sociale, politico, religioso
ideal lepote, čednosti ideale di bellezza, di virtù

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

kongregacija za nauk vere stalna zveza
(katoliška ustanova) ▸ Hittani Kongregáció
Sopomenke: kongregacija za verski nauk

krivovérec -rka heretic

-verski heretical