Franja

Zadetki iskanja

  • utrúditi (-im) | utrújati (-am)

    A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
    na smrt utruditi stancare a morte
    delo utruja lavorare stanca
    utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello

    B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. stancarsi, affaticarsi

    2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
    utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
    agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
    teh. material se utrudi il materiale si affatica
  • utrúditi cansar; fatigar

    utruditi se cansarse, fatigarse
    močno se utruditi (izčrpati se) agotarse
    ta pisava utruja oči esta letra cansa la vista
    utruditi se od dela cansarse (ali agotarse) trabajando
  • werden

    1. kot pomožni glagol tvori prihodnjik in pasiv

    2. postati, postajati; (entstehen) nastajati, nastati; schlecht werden postati slabo; alt/kalt/müde/sauer/schwach/zornig usw. werden : v slovenščini imamo glagol, naslonjen na pridevnik : starati se, postarati se, shladiti se, utruditi se, skisati se, oslabeti, razjeziti se (itd.); es wird kalt hladno postaja, ohladilo se je

    3. bo; er wird Arzt bo zdravnik; was wird daraus? kaj bo iz tega?; es wird nichts aus nič ne bo iz (tega)

    4. (Fortschritt machen) Projekt: napredovati; das wird schon se bo že uredilo; die Aufnahme ist nichts geworden iz posnetka ni bilo nič

    5. würde z nedoločnikom : bi (ich würde kommen, wenn ... prišel bi bil, ko ..., würdest du das bitte erledigen? bi to, prosim, naredil/opravil?)
  • с, со

    1. z gen. s, z, iz, od kraj.
    упасть с лошади pasti s konja;
    письмо с родины pismo iz domovine;
    с головы до ног od glave do pet;
    od čas.
    с самого рождения od rojstva;
    с воскресенья на понедельник od nedelje na ponedeljek;
    od objekt
    получить деньги с кого dobiti denar od koga;
    пошлина с товара carina za blago;
    iz, po (izvor)
    перевод с русского prevod iz ruščine;
    писать картину с натуры slikati po naravi;
    zaradi, iz, od (vzrok)
    умереть с голоду umreti od lakote;
    с отчаяния iz obupa;
    устать с дороги utruditi se od poti;
    s, z (sredstvo)
    взять с боя zavzeti z bojem;

    2. z akuz. okoli, kakih (približna velikost):
    вёрст с двадцать okoli dvajset vrst, kakih dvajset vrst;
    пробыли в деревне с месяц kak mesec smo preživeli na deželi;
    с месяц назад pred kakim mesecem;
    kot, kakor (primerjava)
    величиной с дом velik kakor hiša;
    ростом с меня velik kot jaz;
    za (mera)
    довольно с тебя dovolj je zate;

    3. z instr. s, z (družba)
    отец с матерью oče z materjo, oče in mati;
    я с тобой jaz in ti;
    s, z (način)
    найти с трудом s težavo, težko najti;
    s, z (sredstvo)
    поспешить с отъездом pohiteti z odhodom; objekt
    у него плохо с сердцем ima slabo srce;
    s, z (čas)
    с годами вкусы меняются z leti se okusi spreminjajo;
    прочь с моих глаз! proč izpred mojih oči!
  • устать gl. utruditi sе