Franja

razlòžiti ràzložīm
1. razložiti, z razlogi utemeljiti: on je razložio zašto to traži
2. razstaviti: razložiti rezultantu na njene komponente

zugrundelegen X einer Sache: utemeljiti na X-u, opreti se na X pri

account² [əkáunt] prehodni glagol & neprehodni glagol
ceniti, soditi; računati; smatrati; razložiti

I account him a hero smatram ga za junaka
he accounts himself happy ima se za srečnega
account for obračunati; razložiti, utemeljiti; ceniti; zagovarjati; usmrtiti

ancorare

A) v. tr. (pres. ancoro)

1. usidrati, zasidrati

2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

1. usidrati se, zasidrati se

2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice

argomentare

A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti

assunto m

1. trditev, teza:
sostenere il proprio assunto podpreti, utemeljiti svojo trditev

2. naloga, obveznost:
mi sono liberato di un gravoso assunto rešil sem se težke naloge

aufbauen

1. zgraditi, ein Gerüst, eine Bude, ein Denkmal: postaviti, wieder aufbauen obnoviti, obnavljati

2. aus Einzelteilen: sestaviti, sestavljati, montirati

3. (arrangieren) razpostaviti, eine Farbe beim Kartenspiel: zvrstiti

4. Technik dvigovati, dvigniti, vzdigniti

5. eine Verbindung: vzpostaviti, eine Spannung: razviti

6. Chemie pretvoriti v

7. aufbauen auf osnovati na, utemeljiti na

8. sich aufbauen (anhäufen) kopičiti, nakopičiti se; Druck: naraščati; figurativ sich aufbauen vor ustopiti se pred, razkoračiti se

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

obrazloži|ti (-m) darlegen; erläutern; (utemeljiti) begründen

obtóžba accusation; inculpation; charge (proti against); pravo indictment; impeachment; arraignment; information against; (na sodišču) prosecution

utemeljiti obtóžbo to substantiate a charge
vložiti obtóžbo proti to proceed against
umakniti obtóžbo to withdraw a charge
zavrniti obtóžbo to reject a charge

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

trdítev¹ (-tve) f affermazione, asserto, asserzione; assunto; postulato; tesi:
dokazati resničnost trditve dimostrare la verità di un asserto
utemeljiti svojo trditev sostenere il proprio assunto
ovreči trditev confutare un'asserzione, demolire una tesi
neosnovane trditve asserzioni gratuite

utemelj|evati (-ujem) utemeljiti begründen; (upravičevati) rechtfertigen

utemeljeváti utemeljíti to ground, to base; to substantiate; (ustanoviti) to establish, to found

utemeljeváti, utemeljíti obtožbo to substantiate a charge
s čim utemeljujte to teorijo? what do you base that theory on?

zasn|ovati (-ujem)

1. načrt, plakat, program: entwerfen

2. vrt, park ipd.: anlegen

3. (utemeljiti) gründen, begründen

4. zaroto: anzetteln