Franja

reciprocate [risíprəkeit]

1. prehodni glagol
izmenjati, dati in za to dobiti; vračati (čustva itd.), (po)vrniti (z enakim); nadomestiti, nadoknaditi komu kaj

2. neprehodni glagol
tehnično premikati se sem in tja, izmenično delovati; izmenjavati se; ustrezati si; biti hvaležen, oddolžiti se za izkazano dobroto, revanširati se (for za, with s čim)

to reciprocate a blow vrniti dobljeni udarec, revanširati se (with s čim)

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase

adecuar prilagoditi, ustrezno (adekvatno) napraviti

adecuarse prilagoditi se, prav biti, ustrezati

affaire [afɛr] féminin zadeva, stvar; vprašanje; opravek, opravilo, posel; juridique pravda; commerce kupčija, podjetje; težava, neprijetnost, prepir; militaire bitka, boj; pluriel urad, javne zadeve; osebni predmeti (npr. obleka ipd.)

affaire blanche brezuspešen posel
affaire criminelle kazenska zadeva
affaires de faible importance malenkostne stvari
affaire de temps vprašanje časa
affaire d'honneur zadeva časti, dvoboj
une sale affaire neprijetna stvar, velika nevšečnost
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
chargé masculin d'affaires odpravnik poslov
chiffre masculin d'affaires (commerce) promet, prodaja
homme masculin d'affaires, gens d'affaires poslovni človek, ljudje
lettre féminin d'affaires poslovno pismo
voyage masculin d'affaire poslovno potovanje
la belle affaire! (to je) malenkost!, to ni težko!, nesmisel!
c'est mon affaire et non la vôtre to je moja stvar in ne vaša
c'est une affaire! to je prima!
c'est juste mon affaire to je prav tisto, kar potrebujem
c'est l'affaire d'une seconde to je v hipu narejeno
c'est une autre affaire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une affaire to je zelo težavno in komplicirano
une affaire de cœur, de goût srčna zadeva, zadeva okusa
c'est une affaire d'Etat (familier) to je izredno važno
voilà qui n'est pas une petite affaire to ni majhna, lahka stvar
l'affaire est dans le sac stvar je opravljena
j'en fais mon affaire jaz prevzamem to stvar, to naj bo moja skrb
cela ne fait rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
cela doit faire l'affaire to mora ustrezati, iti
cela fait mon affaire to mi ustreza, to je zame
vous faites mon affaire vi ste človek, ki ga potrebujem
cela fera affaire to zadostuje
cela ne peut faire l'affaire to ne zadostuje
occupez-vous de vos affaires brigajte se za svoje stvari
avoir affaire à quelqu'un imeti posla, opravka s kom
être dans les affaires biti zaposlen v trgovini, industriji, financah ipd.
être à la tête d'une grosse affaire voditi veliko podjetje
étouffer l'affaire potlačiti, zadušiti zadevo
faire une bonne, mauvaise affaire napraviti dobro, slabo kupčijo
faire son affaire à quelqu'un (familier) ubiti koga
faire affaire avec quelqu'un skleniti kupčijo s kom
instruire, juger, plaider une affaire preiskovati, soditi, braniti (pred sodiščem) zadevo, pravdo
mettre de l'ordre dans ses affaires urediti svoje zadeve
mettre une affaire au point urediti zadevo
ranger ses affaires urediti, pospraviti v red svoje stvari
régler une affaire urgente urediti nujno zadevo
se tirer d'affaire znati si pomagati, uiti nevarnosti
venir pour affaires priti po poslih, poslovno
le tribunal a été saisi de l'affaire zadeva je prišla pred sodišče

Anforderung, die, (Forderung) zahteva, elektronische Datenverarbeitung poziv, (Anspruch) potreba, (Bestellung) naročilo; (eine Anforderung stellen postavljati, einer Anforderung entsprechen/genügen/gerecht werden izpolnjevati zahtevo, ustreči, ustrezati zahtevi)

animus -ī, m (v lat. ta beseda nima več prvotnega konkr. pomena „sapa“, „veter“, ki ga kaže še gr. ἄνεμος, ampak se rabi le pren. v pomenu „duša“, „duh“).

A.

1. duša (naspr. corpus ali anima = fizična ali tudi duševna življenjska moč): animi corporisque vires L., credo deos immortales sparsisse animos in corpora humana Ci., unde anima atque animi constet natura Lucr., difficile est animum perducere ad contemptionem animae (življenja) Sen. ph.; redkeje o živalih: bestiae, quarum animi sunt rationis expertes Ci., animantia quaedam animum habent, quaedam tantum animam Sen. ph.

2. duh (kot obseg vseh duševnih zmožnosti): dux atque imperator vitae mortalium animus est S., animus incorruptus, aeternus, rector humani generis, agit atque habet cuncta S., animus et mens Ci. (celota in del): duh in sposobnost mišljenja, animo delectari N. duševni užitek imeti, annis gravis atque animi maturus Aletes V., primum animus vigorem suum, deinde corpus quoque recuperavit Cu.

3. pesn. (= anima) življenjska moč, vitalnost, življenje: unā eādemque viā sanguis animusque sequuntur V., dant animos plagae (turbini) V. ga ožive = ga zaženejo (da se vrti), ga zavrtijo, rapidus torrens, animos cui verna ministrant flumina Stat.

4. met. oseba, mož, človek: cuncta manūs avidas fugient heredis, amico quae dederis animo H. svoji ljubi osebi = samemu sebi, quae vox ut venit ad aurīs, obstupuere animi V., miserere animi V. usmili se me, impotens animus Cu. človek, ki ne pozna mere; ljubkovalno: mi anime Pl. ali anime mi Pl., Ter. srce moje, animus meus Fr.

B. Splošni pomen „duša“ se cepi po trojni duševni dejavnosti mišljenja, čutenja, hotenja:

I. sposobnost mišljenja, miselnost:

1. duh, um: animo circumspicere, cernere, praesentire, providere Ci., id potestis cum animis vestris cogitare Ci., accipite haec animis laetasque advertite mentes V., animo metitur utrumque O.; pogosto: animum rebus advertere, adiungere, applicare, attendere, intendere, appellare ipd. Ci., aliquid animo concipere Ci., L. idr. misliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, animos adhibete O. pazite.

2. met.
a) duh = misli: adesse animo (animis) Ci., L. z mislimi prisoten biti = paziti, fingite parumper animo Ci. v mislih, sic in animo habeto, uti ne cupide emas Ca., sic semper in animo habui te in meo aere esse Ci. ep. sem vedno mislil, ignotas animum dimittit in artes O.
b) zavest, zavestnost: mihi animus etiam nunc abest Pl., rediit animus Pl., relinquit animus Sextium gravibus acceptis vulneribus C. onesvestil se je Sekstij, timor abstulit omnem sensum animumque O., lonqui ali defici animo Cu. zavest izgubiti (izgubljati), onesvestiti se, linquente animo in eum... incubuit Cu., linquentem revocare animum Cu. ali animum recipere Cu. zopet osvestiti se, redeunte paulatim animo Cu.; v pl.: deficientibus animis L.
c) pamet = spomin: deleo omnes dehinc ex animo mulieres Ter., excĭdere ali effluere ex animo Ci. izgubiti se (uiti) iz spomina, pozabiti se, memor in bene meritos animus Ci., omnia fert aetas, animum quoque;... nunc oblita mihi tot carmina V., animis dicta figere V. vtisniti si v spomin, zapomniti si, memorique animo tua iussa notavi O., haberet in animo amicum T. naj bi se spominjal prijatelja, recursabant animo vetera omina T.
č) misel, mnenje, spoznanje, sodba, premislek (premišljevanje): ut animus meus est Pl., meo (quidem) animo Pl., Ci. po mojem mnenju, po mojih mislih, kakor se meni zdi, animo spatium dare Cu. duhu časa dati (čas si vzeti) za premišljevanje, aliquid animo agitare Cu. nameravati kaj, animo in diversa versato Cu.

II. čutenje:

1. čuteča duša (naspr. mens misleča duša), srce, čut, čustvo, občutek: mala mens, malus animus Ter. srce, otiosus ab animo Ter. brez skrbi, brezskrben, Medea animo aegra, amore saevo saucia Enn. ap. Corn. na duši (od ljubezni) bolna, animus aegrotus Ter. od ljubezni bolno srce, animus aeger Ci., animo tremere Ci., animi metus Ci. ali timor S., lubido animi sui S. strastnost, dolor animi Cu., sortem animo miseratus V., horror animo est V., animos ad sidera tollo V. srce dvigam k nebu, animo iras concipere O. razjeziti se, omnium mentes animosque perturbare C. mišljenje in čutenje, glavo in srce, iuvenem oculis animoque requirit O., aequo animo Pl., Ci., N. idr. ravnodušno, animo iniquo Ter., Ci., L. idr. nerad, non movet facies animos ferarum O., (Aristides Thebanus) omnium primus animum pinxit et sensus hominum expressit Plin. je prvi oduševil svoje slike in izrazil človeške čute; pogosto loc. animī v srcu (velikokrat skoraj pleonastično, takrat se sploh ne sloveni): incertus animi Ter., S. fr. idr., dubius a. V., aeger a., suspensi a., stupentes a. L., angere se a. Pl., pendēre a. Ter., Ci., iuvenem a. miserata V.

2. met.
a) duh, srce = mišljenje in čustvovanje, miselnost in ravnanje, misli, čud, značaj, načela: animus iracundus Pl., laetus H., O., fortis, apertus et simplex, altissimus ac gloriae cupidus Ci., magnus Ci., C., alacer ac promptus C., fluxus S. lahkomiselna načela, belli ingens, domi modicus S. prevzeten skromen duh, animo ingenti S. junaškega duha (značaja), liberi hominis animus Cu., femina ingens animi (loc.) T. velikodušna, meliore animo O. zadovoljnejši, esse angusti animi atque demissi Ci., pusilli animi est Ci. znamenje nizkotnega mišljenja je, kaže nizkotno mišljenje, animi parvi H. nizkomiseln, quaerit moresque animumque virorum O., animi imbecillitas C., animi constantia O.; pesn. (o drevesih): exuerint silvestrem animum V. svoje divjaštvo.
b) duševna (srčna) razpoloženost, (dobra ali slaba) volja: si animus vultu aestimatur Cu., animo dispar vultus Cu., bono animo esse Ci. dobro razpoložen biti, dobre volje biti, bonum animum habere Cu. brez strahu biti.
c) duševna razpoloženost = mišljenje, srce (pogosto z napovedjo osebe, ki ji je naklonjeno ali sovražno): hoc animo in nos esse debetis Ci., bono ali alieno animo esse in aliquem C. naklonjen ali nenaklonjen (sovražen) biti komu, inimico animo esse C., amicus ali hostilis a. Cu., capere regis animum Cu. naklonjenost, reconciliati pignus animi Cu. zopet pridobljene naklonjenosti, quo animo inter nos simus, ignorant Ci. kako smo si med seboj, pro mutuo inter nos animo Ci.

3.
a) srce = srčnost, pogum(nost): bono es animo Ter., Varr., Ap. ali bono sis (fac sis) animo Kom. ali animum bonum habe Pl., S. idr. bodi pogumen, fac animo praesenti hoc dicas Ter. srčno, pogumno, in re mala bono animo uti Plin. „grenke molče požirati“, satis animi O., si ad haec parum est animi L., cum Poeno recens victoria animo esset L. je Punca hrabrila, mu dajala srce, magnum animum ostendere C., telo animus praestantior omni O., his dictis animum arrecti V. opogumljeni, neutris animus est ad pugnandum L.; pogosto v podobah z glagoli naraščanja in pojemanja, vzdigovanja in upadanja, vnemanja in podiranja: cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit extemplo Romanis a. L., animus crevit obsessis Cu., animum dare O., animum (animos) addere Ci., L., animos facere L., animum augere C., L., animus alicui accedit ali animi iis accedunt Ci., animum sumere Vell. srce si vzeti (jemati), animo deficere Hirt. srce izgubiti, pogum upade (upada) komu, animus relanguescit C., cum ipsa cunctatio et his animos minuisset et auxisset hosti L., animum (animos) tollere Pl., Ci., L., animum demittere O., hostium animi labare coeperunt Cu., animi cecĭdēre O. srce (jim) je upadlo, pogum (jim) je upadel (= animis concĭdunt hostes Hirt.), animum (animos) accendere, inflammare L., Cu., animum (animos Iust.) frangere Ci., O. srce streti komu, frangi animo Ci., N. srce se komu stre; pren.: venti proelia tollunt animis et viribus aequis V.; poseb. iskrenost, živahnost, živost (govora): actio plena animi Ci., quae vis, qui animus... illi oratori defuit Ci., et consilii et animi satis Q.
b) pogumno ali ponosno pričakovanje, pogumna ali ponosna zavest: ne super fortunam animum gereret S., magnus mihi animus est hodiernum diem... initium libertatis totius Britanniae fore T. s ponosno zavestjo se nadejam.
c) domišljav duh, prevzetnost, ošabnost, napuh, kljubovalnost; nav. v pl. (gl. opombo): remittant spiritus, comprimant animos suos, sedent arrogantiam Ci., iam insolentiam noratis himinis, noratis animos eius et spiritus tribunicios Ci. tribunsko prevzetnost, cum divitiae iam animos facerent L., Demarata uxor... inflata adhuc regiis animis ac muliebri spiritu L., (Niobae) multa dabant animos O., haec natis habens sublimes animos O. preponosna na svoje otroke, victor superans animis V., pone animos V.; redko v sg.: cui inerat contemptor animus et superbia S.
č) nejevolja, jeza, ihta: animum vincere, iracundiam cohibere Ci., alicuius animos atque impetus retardare Ci., vince animos iramque tuam O., suo animo indulgere O. = animo obsequi Cu. ihti vda(ja)ti se, animo imperare, temperare Cu., ferus lacrimas animi siccaverat ardor O., animi Archilochi H. strastnost, inexorabilis a. in devictos Cu.; pesn.: celsa sedet Aeolus arce... mollitque (ventorum) animos (divjost) et temperat iras V.

III. hotenje:

1. volja, želja, hotenje, (na)gon: quoniam nobis di immortales animum ostenderunt suum Pl., clamare libebat, verba animo desunt O., omnibus idem animus est V., ad omnia et animo et consilio paratus Ci., paucis ad moriendum animus fuit Cu. malokateri so bili voljni (pripravljeni) umreti, a. incessendi Cu., hos auctores ut sequar inclinat animus L., ex animo Ter., Ci. idr. ali ex animi sententia Ci. idr. rade volje, prostovoljno, od tod tudi = iz vsega srca, odkritosrčno, zares (naspr. simulatē). Rekla: in animo habeo Ci., C., L. = in animum habeo L. = est (mihi) in animo Ci., C., L., T. = est (mihi) animus V., O., Cu., Suet. = avet animus Ci. = fert animus O. idr. pesniki, Suet. (vsa ta rekla z inf.) volja me je, volje sem, pri volji sem, ljubi se mi, volja me žene, hočem, nameravam; tako tudi: occupandae rei publ. animum habere Vell., animum vincendi capere Iust. hoteti.

2.
a) namen, namera, nakana: sin aliter animus vester est Ter., teneo, quid animi vostri super hac re siet Pl., ut si bono animo fecissent, eorum consilium laudavit N., hostes... in foro... constiterunt hoc animo, ut... depugnarent C., eo ad te animo venimus, ut... Ci., non idem sibi et militibus animi esse Cu.; z gen. gerundii: animum nubendi finitimis ommittere Iust.
b) poželenje, hotenje, pohota, sla, slast, zabava: cubat amans animo obsequens Pl. ustrezajoč svojemu poželenju, potare atque animo obsequi Ter., animo morem gerere Ter. ali indulgere animis O. ustreči (ustrezati) svojemu poželenju, animum suum explere Ter. slo nasititi, exple iis animum Ter. zadovolji jih, ugodi jim, militum animis expletis L. ko je bilo... poželenju ustreženo, animi gratiā Pl. ali animi causā Pl., Plin. v zabavo (slast), za šalo, qui illud animi causā fecerit, hunc praedae causā quid facturum putatis? Ci., haec (animalia)... alunt animi voluptatisque causā C. v slast in zabavo; animus ad aliquid sla do česa, mikavnost česa, čut za kaj, želja po čem: a. ad nuptias Ter., cum eius animum ad persequendum non neglegentia tardaret, sed... Ci., si Besso tantum animi fuisset ad proelium, quantum ad paricidium fuerat Cu.

Opomba: Pri pesnikih (redkeje v prozi) pogosto pl. namesto sg., kadar se nanaša na množico oseb: dicam actosque animis in funera reges V. ali izraža obilje: Demarata uxor... inflata regiis animis L. ali (pri pesnikih) iz metričnih razlogov: hunc animis errorem detrahe nostris O., nunc animis opus V. (pri animo errorem, animo opus bi prišlo do hiata).

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

approprier [-rie] verbe transitif prilagoditi, prikrojiti; odmeriti (à po), uravnati, urediti

s'approprier quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
s'approprier à quelque chose prilagoditi se čemu, ustrezati čemu
approprier son style au sujet prilagoditi svoj stil predmetu
s'approprier le bien d'autrui prilastiti si tujo imovino

auftragswidrig v nasprotju z naročilom; auftragswidrig sein ne ustrezati naročilu

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

calzare¹

A) v. tr. (pres. calzo)

1. obuti; obleči, oblačiti; nositi (obuvalo, oblačilo):
calzare stivali, guanti, cappelli nositi škornje, rokavice, klobuke
calzare il coturno pren. knjižno pisati, igrati komedije, tragedije

2. z obutvijo oskrbeti, oskrbovati:
quel negozio calza una clientela scelta trgovina obuva izbrano klientelo

3. podpreti, podpirati; podložiti, podlagati:
calzare il carro podpreti voz

B) v. intr. prileči, prilegati se; biti prav:
queste scarpe calzano benissimo ti čevlji so prav
calzare a pennello, a capello pren. biti primeren, ustrezati

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

character¹ [kǽriktə] samostalnik
znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

to act out of character zmesti se
to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
to be out of character ne ustrezati
to be quite a character biti nekoliko prenapet
a public character javni delavec
to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
out of all character popolnoma neprimeren
a strange character čudak

conforme skladen, enakoličen, soglasen, ustrezen, primeren; istoličen, istoveten; konformen

conforme a la opinión (de) biti s kom istega mnenja
declararse conforme con pristati na (kaj)
estar conforme con la muestra ustrezati vzorcu
¡conforme! soglašam!

desdecir* (glej decir) ugovarjati, biti v nasprotju (de z); ne biti prav

desdecir de a/c ne ustrezati; ne se strinjati z; ne se spodobiti za
desdecirse de su promesa ne držati obljube

desiderare v. tr. (pres. desidero) želeti; hoteti; zahtevati:
farsi desiderare pustiti se čakati
lasciar a desiderare ne zadovoljevati, biti pomanjkljiv, ne ustrezati

drž|ati² (-i)

1. (ustrezati dejstvom) stimmen (to ne more držati! das kann unmöglich stimmen!); zutreffen; (vzdržati kritiko) Stich halten, avstrijsko: stichhalten

2. (biti ugotovljen) feststehen (drži, da … fest steht, [daß] dass …, es steht fest, [daß] dass …)

3. (biti fiksiran/ določen) feststehen (termin drži der Termin steht fest)
Drži! (Zmenjeno!) Ausgemacht!, Abgemacht!

échantillon [ešɑ̃tijɔ̃] masculin vzorec; šablona; poskus(ni vzorec); zakonita, predpisana mera

échantillon de parfum vzorec parfuma
brique féminin d'échantillon opeka predpisanih mer
carte féminin, cahier masculin d'échantillons karta, zvezek vzorcev
échantillon pris dans le tas, dans la masse naključni vzorec ali poskus
acheter quelque chose sur échantillon kupiti kaj po vzorcu
prélever des échantillons vzeti (poskusne) vzorce
ne pas répondre à l'échantillon ne ustrezati predpisom o merah, o vzorcu

exigence [ɛgzižɑ̃s] féminin zahteva, želja; potreba; zahtevnost

répondre, satisfaire aux exigences ustrezati, zadostiti zahtevam
ses exigences ne connaissent plus de borne njegove zahteve ne poznajo več meje

exigencia ženski spol zahteva, potreba

satisfacer (responder a) las exigencias ustrezati zahtevam
según las exigencias po potrebi