Franja

bavaglino m

1. pomanjš. od ➞ bavaglio mašilo za usta

2. slinček

bavaglio m (pl. -gli) mašilo za usta:
mettere il bavaglio a qcn. pren. komu zamašiti, zavezati usta

bocanada ženski spol požirek, polna usta (tekočine); govorjenje, govorica

bocanada de aire sunek vetra
bocanada de humo oblak dima

bocaza ženski spol velika usta; gobec, dolg jezik

boccaccia f (pl. -ce)

1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec

2. spakovanje, spaka, zmrda:
fare le boccacce spakovati se

3. slab okus (v ustih)

4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik

boccata f zalogaj, grižljaj; polna usta (zraka, dima):
una boccata di pane zalogaj kruha
boccata di fumo dim iz cigarete (v ustih)
prendere una boccata d'aria pren. iti na zrak, sprehoditi se

bouchée [buše] féminin zalogaj, polna usta, grižljaj; čokoladen, polnjen bonbon

ne pas pouvoir avaler une bouchée nobenega grižljaja ne moči pogoltniti, vase spraviti
bouchée à la reine vrsta paštete
ne faire qu'une bouchée de quelque chose hitro, z lahkoto s čim opraviti
acheter quelque chose pour une bouchée de pain kupiti kaj skoraj zastonj
mettre les bouchées doubles biti hitrejši (pri delu itd)

brúsiti -im i brusíti brusim
1. izbacivati iz usta: konj brusi vodo iz gobca
2. govoriti nekome u brk: sin mu je take brusil, da ni bilo za nikamor

brúsniti -em izbaciti iz usta: pokusil je in takoj brusnii iz ust

buche moški spol golša (ptic); živalski želodec, siriščnik; polna usta (vode itd.); figurativno prsi, srce

llenar el buche natrpati si želodec
sacar el buche a uno (fig) komu obisti pretipati

choke off prehodni glagol
sleng zapreti komu usta, ošteti ga, odvrniti ga od česa

cōnfūtō¹ -āre -āvī -ātum (cum in *fūtāre iz indoev. kor. (po preglasu) bhā; prim. refūtāre, futuere, fatuus, battuō, fūstis, fūtilis)

I. kipenje kake tekočine z mešanjem (po)dušiti, umiriti (umirjati), pomanjš(ev)ati: cocus magnum ahenum, quando fervit, paulā confutat truā Tit. ap. Non. —

II. pren.

1. pobi(ja)ti = ne pustiti čemu priti na dan, zavreti (zavirati) kaj, (u)tešiti: ne quid in consulendo adversi adveniat, quod nostras secundas res confutet Ca. ap. Gell., maximis doloribus affectus eos ipsos inventorum suorum memoriā … confutat Ci.

2. occ.
a) z besedo pobi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, ovreči, oporekati, zavrniti (zavračati), komu usta zapreti (zamašiti), jezik zavezati, sapo zapreti (vzeti): Lucr., aliquem Pl., T., Vulg., iratum senem verbis Ter., vituperatores, opinionis levitatem, audaciam alicuius, argumenta Stoicorum Ci., verba magnifica eius rebus (z dejanji) L., aliquem suo sibi argumento Gell.
b) komu krivdo dokazati, obsoditi koga: si quis exactorum superexactionis crimen (ali crimine) confutatus fuerit Cod. Th.; pogosto pt. pf. cōnfūtātus 3 obsojen: nec confessus nec confutatus Amm.; z ACI: Amm.

3. zmesti, (z)motiti, obnoreti: Tiro ap. Gell., harum aedium symmetria confutabat architectones Varr., meum confutabat obtutum palla nigerrima Ap. je slepila, mamila.

crush¹ [krʌš]

1. prehodni glagol
drobiti, mečkati, teptati, (s)treti, uničiti, potlačiti; tolči; usta komu zapreti

2. neprehodni glagol
zmečkati, zdrobiti se; prerivati se
ameriško, sleng ljubimkati (into)
vriniti se

to crush a cup zvrniti ga kozarček

dumb² [dʌm] prehodni glagol
usta komu zapreti, utišati; osupiti

embocar [c/qu] v usta vtakniti; spraviti v ozko odprtino; natvesti (laž); pohlepno pogoltniti; lotiti se (posla)

emboucher [ɑ̃buše] verbe transitif nastaviti na usta (un instrument à vent pihalo); vieilli poučiti koga

emboucher un cheval obrzdati konja
emboucher la trompette (figuré) vse raztrobiti

enfourner [ɑ̃furne] verbe transitif potisniti, dati v peč, vsaditi (kruh itd.); familier dati v usta, pogoltniti; figuré začeti, lotiti se, spustiti se (dans v)

enfourner des provisions dans un sac strpati živež v torbo
il s'enfourna dans un taxi strpal se je v taksi
mal enfourner une affaire slabo se lotiti zadeve

étanchement [etɑ̃šmɑ̃] masculin zatesnitev; usta vitev (krvotoka); ugasitev (žeje)

étouffer [etufe] verbe transitif (za)dušiti; sapo vzeti (quelqu'un komu); pogasiti (ogenj); zatreti, potlačiti (vzdih, afero); zamašiti usta (tisku); populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif (za)dušiti se, težko dihati; figuré ne se dobro počutiti

s'étouffer zadušiti se; izgubiti se, izginiti (šum); stiskati se, treti se, gnesti se (množica)
étouffer un bâillement premagati zehanje
(populaire) étouffer une bouteille izprazniti, udušiti buteljko, steklenico
étouffer de chaleur, de rire dušiti se od vročine, pokati od smeha
étouffer dans l'œuf zatreti v kali
étouffer de rage, de colère pihati, pokati od besa, od jeze
on étouffe ici dušimo se tu, duši nas tu
étouffer une révolte, un scandale potlačiti upor, škandal
on s'étouffait à la réception na sprejemu je bila prava gneča

forno m

1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik

2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij

3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji

4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči

5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!

6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano