Franja

сострадание n sočutje, usmiljenje, pomilovanje

apitoyer [-twaje] verbe transitif ganiti, omehčati, zbuditi usmiljenje (quelqu'un pri kom)

s'apitoyer pomilovati (sur quelqu'un koga), biti ganjen ob, sočustvovati
j'ai essayé de l'apitoyer sur le sort de ces malheureux skušal sem zbuditi pri njem usmiljenje z usodo teh nesrečnikov
apitoyer le cœur de quelqu'un omehčati komu srce

compadecer [-zc-] pomilovati, obžalovati; zbuditi usmiljenje pri kom

compadecerse sočustvovati, imeti usmiljenje (de z); ujemati se, zlágati se (con z)

compassionate² [kəmpǽšəneit] prehodni glagol
sočustvovati, čutiti usmiljenje

déplorer [deplɔre] verbe transitif zelo obžalovati, objokovati, imeti usmiljenje z

déplorer la perte d'un ami objokovati, zelo obžalovati izgubo prijatelja

im-miserābilis (in-miserābilis) -e ne da bi našel usmiljenje, — sočustvovanje: perit imm. captiva pubes H.

miserātiō -ōnis, f (miserārī)

1. pomilovanje, obžalovanje, sočutje: Plin., Plin. iun., Iust., miserationis affectus Lact., ingens vis hominum cum aetatis miseratione atque indignitate iniuriae accensa tum suae condicionis liberumque suorum respectu L., quem enim nostrum ille moriens apud Mantineam Epaminondas non cum quadam miseratione delectat? Ci., evinci ad miserationem T. pustiti se premagati sočutju, mihi subit tacita miseratio Ps.-Q. (Decl.) na tihem pomilujem.

2. meton. (poseb. kot ret. t.t.) usmiljenje (ganotje, ganjenost, sočutje) vzbujajoč način govora, živa, ganljiva beseda, ganljiv opis: nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., ad ea Caesar respondit nulli omnium has partis vel querimoniae vel miserationis minus convenisse C. vzbujati usmiljenje, uti miseratione Q. ali miserationibus Ci.

miserēscō -ere (incoh. k misereō, pesn.)

1. usmiliti se koga: ultro V., Arcadii miserescite regis V., miserescite Inachidae Stat., huius miserescito Prud.

2.
a) impers. miserescit me alicuius smili se mi kdo, čutim usmiljenje ali sočutje do koga, žal mi je, milo se mi stori glede koga: inopis nunc te miserescat mei Ter., ut ita (le toliko) te aliorum miserescat, ne tis (= tui) alios misereat Pl.
b) osebno z neutr. pron. kot obj. (v enakem pomenu): siquid est homini miseriarum quod miserescat, miser ex animost Pl.

miseror -ārī -ātus sum (miser) pomilovati, obžalovati koga, sočustvovati s kom, jadikovati, tožiti, tarnati za kom, čim: se Pl., T., periculum Ci., fortunam Ci., huius eventum Ci., casum S., T., iram inanem amborum V., hoc atrociter, graviter, apte, copiose Gell. obžalujoč izjavljati; pesn. z loc. animi ali abl. loci animo v srcu pomilovati = usmiliti se koga, usmiljenje imeti s kom: iuvenem animi miserata repressit V., sortem animo miseratus iniquam V., miserans attollit amicum V., Phoebe, gravis Troiae semper miserate labores V.; pesn. in poklas. z gen.: mei Acc. ap. Non., tanti viri, formae Iust., poenae indignae Sil. — Act. soobl. miserō -āre: Acc. ap. Non. — Od tod

1. gerundiv miserandus 3 pomilovanja (obžalovanja, usmiljenja) vreden, beden, nesrečen, ubog: invidiosa suis (sc. Niobe), at nunc miseranda vel hosti O., haec mihi videntur misera atque miseranda Ci., fortuna S., miserandum in modum Ci., ut aliis miserandus, aliis irridendus esse videatur Ci.; s sup. na -u: haec indigna miserandaque auditu L.

2. adv. pt. pr. miseranter: quod aut ampliter insigniterque aut lacrimose atque miseranter aut multa copiosaque invidia gravique et penetrabili querimonia dixerit? Gell.

ràhmet m (t. rahmet, ar.)
1. božja milost, božje usmiljenje, odpuščanje grehov: rahmet duši Hasanaginice
2. božji blagoslov, blagodejen poletni dež
3. rahmet predati moliti za dušo rajnega; rahmet nazvati prositi boga, naj bo milostljiv rajnemu; rahmet mu duši! naj počiva v miru

жалостный usmiljenje ali pomilovanje zbujajoč; beden; sočuten

милосердствовать biti usmiljen, imeti usmiljenje

сожалеть о чём obžalovati; imeti usmiljenje s kom;
я сожалею, что не застал его

умилосердить zast. usmiljenje zbuditi;

adolecer [-zc-] bolehati (na), trpeti (od)

adolecer de muchos defectos mnogo napak imeti
adolecerse (de) usmiljenje imeti (z)

apiadar pomilovati; zbujati sočutje

apiadarse (de) usmiljenje imeti (z), usmiliti se

commiserātio -ōnis, f (commiserārī)

1. pomilovanje obtoženca, da se sodnikom vzbudi usmiljenje: Ci.

2. v srce segajoča beseda, ganitev: Ci., Q.

compassiō -ōnis, f (compatī) sotrpljenje, sočutje: Prisc., Eccl., misericordiae Hier. usmiljenje, sententiarum Hier. soglasje, skladnost.

compassion [kɔ̃pasjɔ̃] féminin sočutje

par compassion iz sočutja
avoir de la compassion pour quelqu'un imeti sočutje do koga
faire compassion vzbujati sočutje, usmiljenje

conquestiō -ōnis, f (conquerī)

1.
a) toženje, tožba, tarnanje ljudi: aliqua exclamatio vel admirationis vel conquestionis Ci., longa de bellis civilibus c. Q.; z objektnim gen. (o čem, zaradi česa): praeteritorum dolorum conquestiones Sen. ph.; ret. toženje = tarnanje, tisti del govora, ki naj v poslušalcu vzbudi usmiljenje: me non minus Sulpicii conquestio quam Catonis accusatio commovebat Ci., conquestio est oratio auditorum misericordiam captans Ci., conquestio est oratio, quae incommodorum amplificatione animum auditoris ad misericordiam perducit Corn.
b) tožeč glas živali: c. coturnicum volantium labore expressa Plin.

2. pritožba: ubi nullum auxilium est, nulla c. (zoper oblastnike) Ci., conquestiones in senatu habitae Ci., c. adversus omnes Q.