-
mītigātiō -ōnis, f (mītigāre) ublaževanje, blažitev, pomirjanje, pomiritev, uteha: omnis ad omnem animi motum impulsio et, si ita res feret, mitigatio Ci., est lingua et mitigationis et misericordiae Vulg. je pohleven in usmiljen, eius modi licentia si nimium videbitur acrimoniae habere, multis mitigationibus lenietur Corn., plus mihi mitigationes in cor Aug.
-
prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
4. navaden: prost vojnik; -a godina
5. prostaški, neotesan: -o vladanje
6. prostodušen: prost čovjek
7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik
-
súditi sûdīm soditi: suditi po zakonu, komu, sam sebi, nepristrano, nepristrasno, nepovoljno, nepravedno; po sebi suditi o drugima; ko će suditi utakmicu Hajduk - Olimpija; bog neka mu sudi naj mu bo bog usmiljen sodnik
-
üben vaditi; sich üben in vaditi se v; Barmherzigkeit/Geduld/Gerechtigkeit/Nachsicht üben biti usmiljen/potrpežljiv/pravičen/popustljiv; Gewalt üben biti nasilen, izvajati nasilje; Kritik üben kritizirati; Rache üben maščevati se; Verrat üben izdati, biti izdajalec; geübt sein/werden biti v rabi
-
usmíljenka (-e) f rel. (usmiljena sestra) glej usmiljen
-
αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.
-
γλυκύ-θῡμος 2 ep. milosrčen, usmiljen.
-
ἐλεεινός 3, ep. poet. ἐλεινός (ἔλεος) 1. pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. – adv. ἐλεεινά revno, bedno, ἐλεεινὸν δρᾶν milosrčno, usmiljeno ravnati.
-
ἐλεήμων 2 ἐλεητικός 3 usmiljen, milosrčen.
-
εὔ-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) usmiljen, milosrčen NT.
-
ἵλαος 2, (ῑ) at. ἵλεως, ων, acc. ἵλεω [Et. iz σι-σλα-ϝος, ἵλεως iz σι-σλη-ϝος, gl. ἵλημι] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel.
-
κηδεμών, όνος, ὁ (κήδομαι) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; δίχα κηδεμόνων brez prijazne oskrbe; τοῦδε γὰρ σὺ κηδεμών saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet Evr. Med. 990.
-
οἰκτίρμων 2, gen. ονος usmiljen NT.
-
πολυ-εύσπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) zelo usmiljen, milosrčen.
-
πολύ-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) zelo milosrčen, usmiljen NT.
-
συμ-παθής 2 (παθεῖν) usmiljen, milosrčen NT.
-
φιλ-οικτίρμων 2 (οἰκτίρω) φιλ-οίκτιστος 2 (οἰκτίζω) poet. 1. usmiljen, milosrčen. 2. nagnjen k tarnanju (joku), rahločuten, občutljiv.