Franja

niedersetzen odložiti; postaviti na tla; sich niedersetzen sesti, usesti se

Platz, der, (-es, Plätze) (Ort) kraj, mesto; (freie Stelle, Raum) prostor; in der Stadt: trg; Sport igrišče, (Rang) mesto; Schach: mesto; am Platz(e) sein biti umesten, biti na mestu; fehl am Platz(e) sein ne biti umesten, ne biti na mestu; Platz nehmen sesti, usesti se; Platz machen narediti prostor; Platz greifen širiti se; Platz an der Sonne prostor pod soncem; auf die Plätze na mesta; vom Platz weg na mestu, takoj; vom Platz verweisen Sport poslati z igrišča, izključiti; Platz da! umaknite se!

posar odložiti (breme), položiti; prenočiti; sesti, počivati; sedeti (za model); ležati

posar el vuelo sesti (ptič)
posarse sesti, usesti se, tvoriti usedlino

précipiter [-sipite] verbe transitif dol vreči (de z), strmoglaviti; prenagliti; pospešiti; chimie kondenzirati; verbe intransitif

se précipiter pasti, strmoglaviti; usesti se; pospešiti se
sa venue a précipité notre départ njegov (njen) prihod je pospešil naš odhod
les événements se précipitent dogodki si naglo sledijo (drug drugemu)
se précipiter sur planiti, navaliti na
se précipiter dans les bras l'un l'autre planiti si v objem
se précipiter sur les pas de quelqu'un planiti, hiteti za kom

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

rasseoir* [raswar] verbe transitif zopet posaditi, postaviti

se rasseoir zopet sesti, (tekočina) usesti se
rasseyez-vous! sedite (zopet)!

reposar k počitku spraviti, počitka dati

reposar la comida počivati po kosilu; počivati; uležati se
reposarse usesti se (tekočina)

rit ženski spol (-i …)

1. der Arsch, der Hintern

2. (zadnjična odprtina) das Arschloch

3. psovka: das Arschloch
|
figurativno dvigniti rit den Arsch lüften
obrisati si rit z/s sich den Hintern abwischen mit/sich den Arsch wischen können mit
papir za rit obrisati ničvreden: der Arschwisch
stisniti rit od strahu: einen kalten Arsch haben
(umreti) den Arsch zukneifen/zusammenkneifen
imeti polno rit česa: einen ganzen Arsch voll haben (von)
na rit:
obesiti si na rit (obleči) sich auf den Hintern hängen
imeti na riti auf dem Hintern haben
pasti na rit od začudenja, razburjenja: aufs Kreuz fallen, von den Socken sein
vreči na rit aus den Stiefeln hauen
usesti se na rit od začudenja: sich auf den Hintern setzen
v rit:
brca v rit der Arschtritt
lesti v rit komu (jemandem) in den Arsch kriechen/Zucker in den Hintern blasen
piši me v rit! leck mich am Arsch/du kannst mich mal!
suniti v rit (nagnati) (jemanden) schassen/rausschmeißen
zatakniti si v rit sich in den Arsch stecken können

v riti (fuč) im Arsch, in den Arsch gegangen
imeti zolje v riti Hummeln im Hintern haben/Pfeffer im Arsch haben
z ritjo:
usesti se z nago ritjo v koprive sich in die Tinte setzen, sich in ein Wespennest setzen
za ritjo/bogu za ritjo am Arsch der Welt
| ➞ → sedalo, zadnjica

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
električni stol elektrischer Stuhl
sodni stol Richterstuhl
… stola Stuhl-, Sessel-
(naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
pasti s stola vom Stuhl fallen
sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

Tinte, die, (-, -n) črnilo; in der Tinte sitzen figurativ biti v kaši; sich in die Tinte setzen figurativ usesti se z nago ritjo v koprive

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

vse|sti se [é] (-dem se) ➞ → usesti se

Wespennest, das, osir; figurativ in ein Wespennest stechen dregniti v osje/sršenje gnezdo; sich in ein Wespennest setzen usesti se z nago ritjo v koprive

zueinandersetzen, zueinander setzen: sich zueinandersetzen usesti se skupaj

zusammensetzen Teile: sestaviti, zložiti; sich zusammensetzen usesti se skupaj; sich zusammensetzen aus biti sestavljen iz, sestojati iz

ἱδρύω [Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.