Franja

time-stricken [táimstrikən] pridevnik
upognjen od starosti, onemogel, ostarel

uncātus 3 (uncus) navznoter upognjen (zapognjen, ukrivljen): ut quidam uncati permaneant Cael. z ukrivljenimi členki na prstih, lanceae Sid.; pren.: syllogismi Sid.

varo² agg. med. upognjen navznoter

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

cubō -āre -uī -itum (indoev. kor. qub upogniti, vzbočiti, kriviti, usločiti; prim. gr. κύβος vdolbina pred živinskim kolkom, κύβιτον komolec, lat. cubitum, cubitus, cumbere v zloženkah ac- in- oc- pro- re- suc-cumbere, cubīle, cūpa, sab. cumba nosilnica) torej = „upognjen biti“ ali „k ležanju upogniti se“, od tod

1. ležati, na ležišču počivati: Cretes, quorum nemo gustavit umquam cubans Ci., cubans legere quaedam solebat Suet., cubandi taedium Suet.; z in in abl.: in cera cubat (amica) Pl., c. in lecto Pl., Corn., N. idr., cubans in lectica Ci.; s samim abl.: Lucr., c. argenteis lectis Cu., lecticā cubans Suet., ne toro quidem cubuisse (Augustum) aiunt Suet.; z in in acc.: c. in ventrem Cels.; (o živalih): admonitus (canis) ostiarii calce, ut cubaret Petr. da naj leže, pisces cubantes Col. ribe plošče, ki rade mirno leže v globoki vodi; pesn. pren. (o stvareh): senis Anchisae molliter ossa cubent! O. naj v miru počivajo! quā cubat unda freti Mart.; (poseb. o krajih) = rahlo sklanjati se: cubantia tecta Lucr. ali Usticae cubantis saxa H. položne.

2. occ.
a) v postelji ležati, spati: duo filii propter cubantes Ci., hic fuit, hic cubuit O., cubantem puerum detonderunt Plin. un., ut … ipse humi ac sub divo cubuerit Suet.; z in in abl.: in eo conclavi Ci.; s samim abl.: Ca., medio torus est, … quo cubat ipse deus O., c. altero lecto Val. Max., toro humili et instrato Suet.; z in in acc.: cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv.; pogosto v sup.: cubitum abire Pl., villicus primus cubitu surgat, postremus cubitum eat Ca., cum cenatus cubitum … isset Ci., ut cubitum discessimus Ci., cubitum se eo conferre Suet.; od tod tudi = ležati, spati pri kom, leči (legati) k ženski ali moškemu: c. cum aliqua, cum aliquo Kom., Cat.; abs.: cubat complexus Pl.
b) bolan ležati, bolan biti, bolehati: servus, qui in morbo cubat Pl., c. puerperio Pl., cubantem disputare de aliqua re Ci., in plebeia veste cubandum est Lucr., mater … pueri mensīs iam quinque cubantis H., trans Tiberim longe cubat is H., cubat hic in colle Quirini, hic extremo in Aventino H., haec cubat, illa valet O., cubans aeger Cels., c. ex duritie alvi Suet. trpeti za zapeko; od tod subst. pt. pr. cubāns -antis, m bolnik: Cels.
c) za mizo ležati, obedovati: quo eorum loco quisque cubuisset Ci., c. sub arbore, in arbore Plin., qui proximi ei cubuerant Cu., c. supra, infra aliquem Val. Max., Cu., iuxta c. Suet., cubantem cenare Iust.; pren.: ille cubans … agit laetum convivam H. za mizo, pri obedu; od tod subst. pt. pr. cubantēs -ium, m obedujoči, obedniki: Plin. iun.

Opomba: Obl. iz nenavadnega pf. cubāvī: cubāvit: Vulg., cubaverint: Cael.; sinkop. cubāris = cubāveris: Pr., cubāsse = cubāvisse: Q.

déjeté, e [dežte] adjectif skrivljen, zverižen, zvit; (familier)

il est tout déjeté ves upognjen, skrivljen je

gibbus¹ 3 (izpos. gr. κυφός naprej nagnjen, upognjen, sključen) vzbočen, vzbokel: CELS.

kolenast [é] (-a, -o) knieförmig, Knie- (cev das Knierohr, das Kniestück, vzvod der Kniehebel)
kolenasto upognjen gekröpft (dvojno doppelt)
živalstvo, zoologija winkelstellig

lés bois moški spol ; (gozdarstvo) forêt ženski spol

božji les houx moški spol
bukov (češnjev, hrastov, smrekov) les bois de hêtre (de cerisier, de chêne, de sapin)
črni les bois de conifères
jamski les bois de mine
mehek (trd) les bois blanc (ali tendre (dur))
okrogel les bois rond, rondins moški spol množine, grumes ženski spol množine
rezani, žagani les bois de sciage, sciages moški spol množine
stavbni les bois de charpente (ali de construction, d'œuvre)
upognjen les bois courbé
vezani les contreplaqué moški spol

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

stribilīgō in striblīgō -inis, f (iz nekega adj. *strebulus zakrivljen, ukrivljen, napačen, iz gr. στρεβλός [za]sukan, upognjen, στροβιλός sukan, morda sor. s strebula) jezikovna napaka, napačno govorjenje, solecizem: Arn., „soloecismus“ Latino vocabulo a Sinnio Capitone eiusdemque aetatis aliis „inparilitas“ appellatus vetustioribus Latinis „stribiligo“ dicebatur a versura videlicet et pravitate tortuosae orationis tamquam „strobiligo“ quaedam Gell.

vacillō (vaccillō) -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *u̯a-n-q biti kriv (ukrivljen, upognjen); prim. skr. váñcati omahuje, postaja kriv, vakráḥ kriv, zavit, upognjen, poševen, lat. con-vexus, stvnem. winchan = nem. winken) majati se, opotekati se, omahovati, zibati se: terra vacillat, tecta vacillant, arbor vacillans Lucr., ex vino vacillantes Ci. ap. Q., in utramque partem toto corpore Ci., milites vacillantes Cu.; metaf.: tota res vacillat Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., in vetere aere alieno vacillant Ci. se pogrezajo, tičijo, cum animus paulum vacillaret Sen. ph., vacillans legio Ci. nezanesljiva.

Opomba: Lucr. meri vācillo, zato najdemo v nekaterih novejših izdajah pisano vaccillo.

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

voûté, e [vute] adjectif obokan; ukrivljen

vieillard tout voûté čisto upognjen starec

ἀγκύλος 3 (ἀγκών) ep. kriv, zakrivljen, upognjen.

γναμπτός 3 ep. 1. upognjen, zakrivljen, slok. 2. gibčen, upogljiv, mehek, voljan νόημα.

ἐπί-γρῡπος 2 nekoliko upognjen, krivokljun, z orlovskim nosom.

εὔ-γναμπτος 2 ep. (γνάμπτω) lepo, dobro upognjen, zavit.

κάμπτω [Et. lat. campus (prv. pomen upognjen svet, nižava). – Obl. fut. κάμψω, aor. ἔκαμψα, pass. aor. ἐκάμφθην, pf. κέκαμμαι]. I. act. in pass. 1. trans. a) upognem, pripognem, sklonim, κῶλα, γόνυ upognem kolena, sklonim se, usedem se, odpočijem se; zavijem; b) pren. uklonim, ponižam koga, omehčam, pregovorim. 2. intr. a) sklonim se, pripognem se, usedem se, počivam; b) okrenem se, zavijem se ἵππος, peljem se, veslam, jadram, τί, κόλπον okoli česa, πάλιν εἰς ὄρος vrnem se na goro; c) τὸν βίον dokončam tek življenja = umrem. II. med. udam se, uklonim se, upognem (svoje ude), ἐγγὺς τῶν ἐμῶν κάμπτει φρενῶν približuješ se mojemu mišljenju.