Franja

pr̀ljotina ž
1. umazanija, madež: još zaostali sneg se prevlačio crvenkastom navlakom, načinjenom od -e i raskravljene zemlje
2. madež, sramota: a tu, vekovima učinjenu -u, samo krv, za slobodu prolivena može oprati

pūrgāmen -inis, n pesn. = purgamentum (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, izmeček, izvržek, neskluta: Vestae O. iz Vestinega svetišča spravljene smeti (ki so jih vsako leto 14. junija pometali v Tibero).

2. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, spravno sredstvo, čistilo, spravilo, spravina: purgamina caedis, mali, mentis O., purgamen aquae Prud. krst.

3. čistost, čistoča, čistota, snažnost, svetlost: Prud.

pūrgāmentum -ī, n, večinoma v pl. (pūrgāre)

1. nesnaga, umazanija, smeti, smetje, neskluta: Plin., Petr. idr., cloaca maxima receptaculum purgamentorum urbis L., sacrum illud caput (sc. Catonis) purgamentis oris aspergere Sen. ph., purgamenta hortorum T.

2.
a) odpadek, izvržek, izmeček, izmetek, otrebek: Sen. ph., purgamenta cortis (= cohortis), salsamentorum Col., spinae et purgamenta alia Arn. plevel, purgamenta freti aestuantis Cu. izvržek, naplavina (o biserih).
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: purgamentum aeris Th. Prisc., ferri purgamenta Th. Prisc.

3. metaf. (kot psovka) nesnaga, izmeček: Petr.; v pl. izvrg, izmeček, izmetek, izvržek, drhal, sodrga: purgamenta servorum, urbis, urbium, exsilii Cu.

4. sredstvo (način) za očiščevanje, očišč(ev)alo, čistilo, spravno sredstvo, spravilo, spravina: quae striges comederunt nervos tuos, aut quod purgamentum [in] nocte calcasti in trivio aut cadaver? Petr.

putridume m

1. gniloba

2. pren. umazanija, nizkotnost, moralna izprijenost

rōccia f (pl. -ce)

1. kamnina:
roccia eruttiva, metamorfica, sedimentaria eruptivna, metamorfna, nanesena kamnina

2. skala; kamen

3. pog. umazanija; zobni kamen; žlindra (v pipi)

saleté [salte] féminin umazanost, umazanija, nesnaga, nesnažnost; figuré kvanta; familier grdobija; grdo, objestno, nemoralno dejanje; iztrebek, drek; populaire prostitutka

le chien a encore fait ses saletés dans la cuisine pes se je spet podelal v kuhinji

salissure [salisür] féminin umazanija, nesnaga

meublés masculin pluriel couverts de salissures z nesnago pokrito pohištvo

Schmuddel, der, umazanija

Schmutz, der, (-es, ohne Plural) umazanija, nesnaga; Schmutz und Schund ničvredna plaža; jemanden durch den Schmutz ziehen figurativ vlačiti (koga) po blatu; mit Schmutz bewerfen figurativ psovati, (verleumden) blatiti; vor Schmutz starren biti trd od umazanije; jemanden einen feuchten Schmutz angehen (koga) figo brigati

Schmutzerei, die, umazanija; figurativ obscenost

situs³ -ūs, m (sinere)

1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.

2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.

3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.

Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.

smudge [smʌ́dž]

1. samostalnik
umazanija, madež od umazanije, omadeževano mesto, packa (v pismu)
ameriško dušeč dim

smudge fire kadeč se ogenj (proti insektom, mrazu)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), zapackati (se); razmazati madež, razmazati se (tinta); omadeževati (ime)
ameriško (proti insektom ali mrazu) ščititi s kadečim se ognjem

smutch [smʌč]

1. samostalnik
umazanija, nesnaga, nesnažnost, nečistoča; madež (tudi figurativno)

2. prehodni glagol
umazati, zamazati

soil² [sɔ́il]

1. samostalnik
umazanost, umazanija, nesnaga, nečistoča; madež (tudi figurativno)
močvirnata luknja, blatno ležišče (divjačine)

night-soil vsebina stranišča, greznice, ki se ponoči izprazni
to go (to run) to soil iskati zavetje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), onesnažiti (se)
figurativno omadeževati, umazati

this fabric soils easily to blago se hitro umaže
I would not not soil my hands with it jaz si ne bi hotel umazati rok s tem

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

sorditia -ae, f in sorditiēs -ēī, f (sordēs) umazanija, umazanost, nesnaga: Fulg.

sorditūdō -inis, f (sordēs) umazanija, umazanost, nesnaga: cretast profecto horun[c] hominum oratio, ut mihi apsterserunt omnem sorditudinem Pl.

souillure [sujür] féminin madež; umazanija, nesnaga; figuré sramotni, moralni madež

sozzume, sozzume m umazanija

sozzura, sozzura f

1. umazanost

2. umazanija; pren. grdobija, gnusoba