Franja

fornēllo m

1. pomanjš. od ➞ forno

2. gorišče:
il fornello della caldaia gorišče kotla

3. štedilnik:
fornello elettrico, a gas električni, plinski štedilnik
accendere, spegnere il fornello prižgati, ugasniti štedilnik

4. mont. jašek:
fornello di ventilazione zračni jašek

fuōco

A) m (pl. -chi)

1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj

2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj

5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja

6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

B) inter.
fuoco! ogenj!

interruttore m elektr. stikalo; prekinjalo:
interruttore a tempo časovno stikalo
girare l'interruttore prižgati, ugasniti

lúč light; (svetilka) lamp

električna lúč electric light(ing)
prometna lúč traffic light, stop-go sign
plinska lúč gaslight
pri lúči by (artificial) light
v pravi lúči in its true aspect
pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
rudarska lúč miner's lamp
lúč gori the light is on
lúč ne gori the light is out
lúč je ugasnjena the light is off
držati proti, k lúči to hold up to the light
iti komu z lúči to stand out of someone's light
on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

lúč luz f (tudi fig)

dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

morir a manos de asesino biti umorjen
morir de frio umreti od mraza
morir de poca edad mlad umreti
morir de risa pokati od smeha
morir sin decir Jesús nenadoma umreti
¡muera! dol z njim!
estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
le gusta a morir strašno mu je všeč
morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
es para morirse de risa človek bi počil od smeha

motór (-ja) m

1. teh. motore:
pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
brnenje motorja il ronzio del motore
avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
električni motor motore elettrico
motor na bencin motore a benzina
dizelski motor motore Diesel
reaktivni motor motore a razzo

2. (motorno kolo) motocicletta:
motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
dirkalni motor motocicletta da corsa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
dvovaljni motor motore a due cilindri
elektr. enofazni motor motore monofase
enosmerni motor motore a corrente continua
komutatorski motor motore a commutatore
navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
Ottov motor motore Otto
Wanklov motor motore Wankel

pop² [pɔp]

1. neprehodni glagol
počiti (zamašek), odpreti se (kostanj, koruza itd.); sprožiti, ustreliti (at)
nenadoma se pojaviti; izbuljiti (oči)

2. prehodni glagol
hitro odpreti, izvleči (zamašek), sprožiti, izstreliti (naboj)
ameriško peči koruzo; hitro vtakniti (kaj kam), pomoliti (glavo)
britanska angleščina, sleng zastaviti

to pop along švigniti mimo
to pop away hitro dati stran
to pop in oglasiti se pri kom, priti na kratek skok
pogovorno to pop off izginiti, pobrisati jo; zadremati
pogovorno tudi to pop off the hooks umreti
to pop on dati klobuk na glavo
to pop out pomoliti ven; ugasniti luč; pobrisati jo
to pop up pojaviti se (tudi figurativno npr. težave)
to pop one's head in the door pomoliti glavo skozi vrata
pogovorno to pop the question zasnubiti

preneha|ti [é] (-m)

1. enden, aufhören; (popustiti) abklingen; (ugasniti) pravica: erlöschen

2. s čim: aufhören mit/zu, (etwas) beenden; s plačili, proizvodnjo, kajenjem: (opustiti) (etwas) einstellen
prenehati dajati zdravila, droge: entziehen
prenehati delovati außer Tätigkeit treten, zdravilo: nicht mehr wirken
prenehati deževati zu regnen aufhoren, ausregnen
agronomija in vrtnarstvo prenehati obdelovati njivo: brachlegen
prenehati poizvedovati die Ermittlungen einstellen
prenehati veljati zakon, predpis: außer Kraft treten
prenehati vreti ausgären

rádio (-a) m

1. (radijski sprejemnik) radio, apparecchio radioricevente, radioricevitore:
prižgati, ugasniti radio accendere, spegnere la radio

2. (radijski oddajnik, radijska postaja) stazione radio, radio; radiotrasmittente:
radio predvaja zabavno glasbo la radio trasmette musica leggera
radio Koper Radio Capodistria

3. radiocomando:
usmerjati izstrelek z radijem dirigere il proiettile con il radiocomando

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

štedílnik (-a) m cucina, fornello:
štedilnik na drva cucina economica
električni, plinski štedilnik fornello elettrico, fornello a gas
prižgati, ugasniti štedilnik accendere, spegnere il fornello

televizíja (-e) f

1. televisione:
barvna, črnobela televizija televisione a colori, in bianco e nero
interna televizija televisione a circuito chiuso
kabelska, satelitska televizija televisione via cavo, via satellite

2. pog. (televizijski sprejemnik) televisore; televisione:
prižgati, ugasniti televizijo accendere, spegnere la televisione

3. (ustanova) televisione:
Televizija Koper Telecapodistria
pog. italijanska televizija la televisione italiana; RAI-TV

turn out prehodni glagol
izgnati, pregnati, spoditi, vreči skozi vrata, vreči ven; (od)gnati (živino) na pašo; odpustiti (iz službe); vreči (vlado); obrniti navzven (žep); izprazniti (sobo), odnesti iz sobe (pohištvo); zapreti (vodo, luč, radio); proizvajati (blago), kopati (premog); oskrbeti, opremiti, obleči
neprehodni glagol
izstopati, iziti, izhajati
vojska odkorakati; oditi; obrniti se navzven; postati
pogovorno vstati (iz postelje); pokazati se, izkazati se
vojska nastopiti (stražo); dogodili se, dovršiti se, končati se; (nogomet) igrati

the best turned-out man in London najbolje oblečeni moški v Londonu
she was beautifully turned out bila je elegantno oblečena
the affair will turn out all right zadeva se bo v redu, dobro končala
this factory is turning out a large quantity of goods ta tovarna proizvaja veliko množino blaga
the crops will turn out poorly this year letina bo letos slaba
to turn out the guard nastopiti stražo
to turn out the lights ugasniti luči
to turn out for Leeds igrati za Leeds
to turn s.o. out of his job odpustiti koga iz službe
to turn out a tenant izgnati deložirati najemnika
this school has turned out some good scholars ta šola je dala nekaj dobrih učenjakov
to turn out well dobro se končati, uspeti; vreči (prinesti, dati) lep dobiček
it turned out to be true izkazalo se je, da je to res
it turns out that... zgodi se, pripeti se, da...
he turn outed out (to be) a good swimmer pokazalo se je, da je on dober plavalec

ugaša|ti (-m) ugasniti (langsam) erlöschen, auslöschen; tehnika abglühen

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.