-
nástavnīk m učitelj: prema stepenima, stupnjevima škola postoje različiti nazivi za nastavnike: učitelj na nivou razredne nastave u nižim razredima osnovne škole, nastavnik na nivou predmetne nastave u višim razredima osnovne škole, srednjoškolski profesor u srednjoj školi, profesor više škole u višim školama i profesor univerziteta ili sveučilišni profesor na univerzitetu, sveučilištu
-
paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)
1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.
2. metaf.
a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.
-
paraclētus -ī, m (gr. παράκλητος) pomočnik, zavetnik, učitelj, tolažnik, priprošnjik (o svetem Duhu): Tert., Eccl.
-
pedagōgo m (f -ga; m pl. -ghi) učitelj, učiteljica
-
pedagogo moški spol vzgojitelj, pedagog; (šolski) učitelj
-
piloto moški spol pilot, krmar, šofer; vodnik, učitelj
piloto aviador letalski pilot
piloto mayor ladijski pilot
-
praeceptor -ōris, m (praecipere)
I. predprejemnik, vnaprejšnji prejemnik: servilium praeceptor operum Paul. Nol. —
II. predpisovalec
1. zapovedník: nam si tali praeceptori ratio reddenda sit, nihil faciendum esse monuerunt aliter, quam praeceptum est Gell.
2. učitelj, instruktor (inštruktor), poučevalec, vzgojitelj: Pl., Petr., Iuv. idr., aliquem auctorem et praeceptorem omnium consiliorum totiusque vitae habere Ci., eidem erant vivendi praeceptores atque dicendi Ci., praeceptor philosophiae N., Aeacidae praeceptor Chiron O., cui (sc. adulescentulo) in hoc lubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., praeceptor rhetoricae Suet., praeceptor virtutis Col., praeceptor domesticus Q., educator praeceptorque (sc. Neronis) T.
3. (strokovna) avtoriteta: ceteri … nostri praeceptores G., est plane nostrorum praeceptorum haec sententia Dig.
-
preceptista moški spol učitelj; instruktor; literarni teoretik, estet
-
preceptor [priséptə] samostalnik
učitelj, vzgojitelj
-
preceptor moški spol (domači) učitelj, vzgojitelj; mojster
-
prof [prɔf] masculin, argot učitelj, »prfoks«
-
profesor moški spol (vseučiliški) profesor, učitelj, učenjak; umetnik; strokovnjak, izvedenec; poklicni glasbenik
profesor auxiliar, profesor adjunto, profesor suplente pomožni učitelj
profesor especial strokovni učitelj
profesor de idiomas učitelj jezikov
profesor de Instituto španski srednješolski profesor
profesor libre privatni vseučiliški profesor (docent)
profesor de segunda enseñanza nadučitelj, gimnazijski profesor
colegio de profesores učiteljski zbor
-
professore m (f -ressa)
1. profesor, profesorica:
professore di latino profesor latinščine
professore ordinario redni profesor
professore di ruolo (stalno nameščeni) profesor
2. glasba simfonik (član orkestra)
3. pog. učitelj; učenjak
4. ekst. slabš. pedantnež, pikolovec; vseved
-
rábi -ja m (hebr. rabbi) rabi, učitelj, učenjak, književnik
-
schoolmaster [skú:lma:stə] samostalnik
učitelj
the schoolmaster is abroad figurativno manjka, ni dobrega šolskega sistema; dober šolski sistem se obnese (prodre) povsod
-
scolastico
A) agg. (m pl. -ci)
1. šol. šolski:
anno scolastico šolsko leto
2. pren. slabš. šolski
3. filoz. sholastičen
B) m (pl. -ci)
1. filoz. sholastik
2. sholast, (srednjeveški) učitelj
3. pravo razlagalec, komentator
-
šólnik m školnik, učitelj, nastavnik: slovenski -i na Koroškem
-
šómošter -tra m (nj. Schulmeister) nisko razg. školnik, učitelj, nastavnik
-
teacher [tí:ča] samostalnik
(šolski) učitelj, -ica; srednješolski profesor, -ica; (visokošolski) učitelj, docent; (splošno) vzgojitelj
teacher college ameriško učiteljišče
teacher training college britanska angleščina učiteljišče
-
trāditor -ōris, m (trādere)
1. izdajalec, izdajnik: interfecto traditore T.; poseb. o kristjanu, ki je iz strahu ali brezvestnosti svoje Sv. pismo dal poganom: Aug.
2. učitelj: Tert., alicuius scientiae Arn.