Franja

Zadetki iskanja

  • nástavnīk m učitelj: prema stepenima, stupnjevima škola postoje različiti nazivi za nastavnike: učitelj na nivou razredne nastave u nižim razredima osnovne škole, nastavnik na nivou predmetne nastave u višim razredima osnovne škole, srednjoškolski profesor u srednjoj školi, profesor više škole u višim školama i profesor univerziteta ili sveučilišni profesor na univerzitetu, sveučilištu
  • paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)

    1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.

    2. metaf.
    a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
    b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.
  • paraclētus -ī, m (gr. παράκλητος) pomočnik, zavetnik, učitelj, tolažnik, priprošnjik (o svetem Duhu): Tert., Eccl.
  • pedagōgo m (f -ga; m pl. -ghi) učitelj, učiteljica
  • pedagogo moški spol vzgojitelj, pedagog; (šolski) učitelj
  • piloto moški spol pilot, krmar, šofer; vodnik, učitelj

    piloto aviador letalski pilot
    piloto mayor ladijski pilot
  • praeceptor -ōris, m (praecipere)

    I. predprejemnik, vnaprejšnji prejemnik: servilium praeceptor operum Paul. Nol.

    II. predpisovalec

    1. zapovedník: nam si tali praeceptori ratio reddenda sit, nihil faciendum esse monuerunt aliter, quam praeceptum est Gell.

    2. učitelj, instruktor (inštruktor), poučevalec, vzgojitelj: Pl., Petr., Iuv. idr., aliquem auctorem et praeceptorem omnium consiliorum totiusque vitae habere Ci., eidem erant vivendi praeceptores atque dicendi Ci., praeceptor philosophiae N., Aeacidae praeceptor Chiron O., cui (sc. adulescentulo) in hoc lubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., praeceptor rhetoricae Suet., praeceptor virtutis Col., praeceptor domesticus Q., educator praeceptorque (sc. Neronis) T.

    3. (strokovna) avtoriteta: ceteri … nostri praeceptores G., est plane nostrorum praeceptorum haec sententia Dig.
  • preceptista moški spol učitelj; instruktor; literarni teoretik, estet
  • preceptor [priséptə] samostalnik
    učitelj, vzgojitelj
  • preceptor moški spol (domači) učitelj, vzgojitelj; mojster
  • prof [prɔf] masculin, argot učitelj, »prfoks«
  • profesor moški spol (vseučiliški) profesor, učitelj, učenjak; umetnik; strokovnjak, izvedenec; poklicni glasbenik

    profesor auxiliar, profesor adjunto, profesor suplente pomožni učitelj
    profesor especial strokovni učitelj
    profesor de idiomas učitelj jezikov
    profesor de Instituto španski srednješolski profesor
    profesor libre privatni vseučiliški profesor (docent)
    profesor de segunda enseñanza nadučitelj, gimnazijski profesor
    colegio de profesores učiteljski zbor
  • professore m (f -ressa)

    1. profesor, profesorica:
    professore di latino profesor latinščine
    professore ordinario redni profesor
    professore di ruolo (stalno nameščeni) profesor

    2. glasba simfonik (član orkestra)

    3. pog. učitelj; učenjak

    4. ekst. slabš. pedantnež, pikolovec; vseved
  • rábi -ja m (hebr. rabbi) rabi, učitelj, učenjak, književnik
  • schoolmaster [skú:lma:stə] samostalnik
    učitelj

    the schoolmaster is abroad figurativno manjka, ni dobrega šolskega sistema; dober šolski sistem se obnese (prodre) povsod
  • scolastico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. šol. šolski:
    anno scolastico šolsko leto

    2. pren. slabš. šolski

    3. filoz. sholastičen

    B) m (pl. -ci)

    1. filoz. sholastik

    2. sholast, (srednjeveški) učitelj

    3. pravo razlagalec, komentator
  • šólnik m školnik, učitelj, nastavnik: slovenski -i na Koroškem
  • šómošter -tra m (nj. Schulmeister) nisko razg. školnik, učitelj, nastavnik
  • teacher [tí:ča] samostalnik
    (šolski) učitelj, -ica; srednješolski profesor, -ica; (visokošolski) učitelj, docent; (splošno) vzgojitelj

    teacher college ameriško učiteljišče
    teacher training college britanska angleščina učiteljišče
  • trāditor -ōris, m (trādere)

    1. izdajalec, izdajnik: interfecto traditore T.; poseb. o kristjanu, ki je iz strahu ali brezvestnosti svoje Sv. pismo dal poganom: Aug.

    2. učitelj: Tert., alicuius scientiae Arn.