Franja

fūnerō -āre -āvī -ātum (fūnus) pokopati, zagrebsti, (truplo) shraniti: Val. Max., Plin., Icti., f. filium mortuum Sen. ph., per vespillones exportatum nutrix funeravit Suet. Pesn. = usmrtiti: prope funeratus arboris ictu H. skoraj v mrliča spremenjen = ubit, funerata est pars illa corporis Petr. ugonobljen.

identificírati (-am)

A) perf., imperf.

1. (istovetiti, enačiti) identificare:
identificirati dva pojma identificare due concetti

2. (ugotavljati identiteto) identificare:
identificirati truplo, mrliča identificare un cadavere

B) identificírati se (-am se) perf., imperf.

1. (istovetiti se) identificarsi:
identificirati se z osebami v filmu identificarsi coi personaggi del film

2. publ. concordare, convenire:
identificirati se s sklepi seje concordare con le decisioni della seduta

izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. scavare:
izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
izkopati temelje scavare le fondamenta

2. cavare, dissotterrare:
izkopati krompir cavare le patate
izkopati truplo esumare il cadavere
izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà

kadaver samostalnik
(truplo) ▸ tetemV jamah prevladujejo gospodinjski odpadki (120 jam), pogosti pa so tudi živalski kadavri (52 primerov). ▸ A barlangokban túlnyomórészt háztartási hulladékok vannak (120 barlang), gyakoriak azonban az állati maradványok is (52 esetben).

lacer -era -erum (prim. gr. λακίς, λάκος n. capa, λακίζω (raz)trgam, lat. lacerō, lacinia, lancinō)

I. pass. v pravem pomenu = raztrgan, razcefran, razdrapan: vestis T., crines Stat. izpuljeni, od tod razbit, razdrobljen, razdejan, raztrupan: currus O., tabulae O. razbite deske, razbitki desk, laceras aries … concutit arces O., laceras … puppes refeci O. prebite, l. navis Fl., tectorum vestigia lacera T., l. castra Sil. brez poveljnika; razmesarjen, razmrcvarjen: corpus S. fr., L., O., Plin., Iust., funus V. mrtvo telo, truplo, mille lacer spargēre locis et sanguine silvas foedabis O., iuvenca O., artus O., Plin. iun., Achelous … lacerum cornu (abl.) caput mediis abdidit undis O. na rogu okrnjeno glavo = brezrogo (kúljavo) glavo, lacerae unguibus venae Sen. tr.; z gr. acc.: laniatum corpore toto Deiphobum videt et lacerum ora (po obrazu) V.; pren.: lacerae domus artus componere Sen. tr., sparsas atque, ut ita dicam, laceras gentilitates colligere Plin. iun., l. regum Cl. —

II. act. (enalaga) mrcvareč: suos artus lacero divellere morsu O. — Soobl. masc. lacerus: Ven.

misero

A) agg.

1. nesrečen; ubog:
i miseri resti truplo

2. reven, boren, siromašen

3. skromen, nezadosten, beden:
un misero stipendio bedna plača

4. beden, zaničevanja vreden

B) m (f -ra)

1. ubožec, ubožica; siromak

2. nesrečnik, nesrečnica

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

mrlič moški spol (-a …) der Tote (ein -r); (truplo) die Leiche, der Leichnam
mrzel kot mrlič leichenkalt
živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
pravo dovolilnica za prevoz mrliča der [Leichenpaß] Leichenpass
okradenje mrliča der Leichenraub
oskrunjenje mrliča die Leichenschändung
skrunilec mrliča der Leichenschänder
zvoniti mrliču ausläuten
figurativno da bi mrliča zbudil um Tote aufzuwecken

mrtvec moški spol (-a …) der Tote (ein -r); (truplo) die Leiche
svoj. prid.: mrtvečev

mumificiran pridevnik
(o zaščiti proti razpadanju) ▸ mumifikált, mumifikálódott

mumificírati momifier, transformer en momie, dessécher, embaumer

mumificirano truplo cadavre momifié

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

prìtjerati -ām (ijek.), prìterati -ām (ek.) pritirati, prignati: pritjerati koga pred sud; pritjerati koga do duvara (uz duvar) = pritjerati koga k zidu (uza zid) = pritjerati koga u ugao, u kut spraviti koga v težek položaj; voda je pritjerala leš uz obalu voda je naplavila truplo; nevolja ga je pritjerala kući

putréfaction [-faksjɔ̃] féminin gnitje, trohnenje

être, tomber en putréfaction razkrajati se, gniti, trohneti, razpadati
cadavre masculin en putréfaction truplo v razpadanju

rajnki pridevnik
1. starinsko (umrli) ▸ elhunyt, megboldogult6. aprila je družina rajnke gospe truplo prevzela in ga odpeljala na upepelitev. ▸ Április 6-án az elhunyt nő családja átvette a holttestet és krematóriumba szállítatta.
Sopomenke: rajni

2. literarno (nekdanji) ▸ egykoriSopomenke: rajni

razpádati (-am) | razpásti (-pádem) imperf., perf.

1. andare in rovina; decomporsi, disgregarsi:
trdnjava je razpadala la fortezza andava in rovina

2. biol., kem. decomporsi, putrefarsi:
truplo že razpada il cadavere si sta putrefacendo, comincia a decomporsi

3. pren. disgregarsi, disintegrarsi, essere allo sfascio;
vojska razpada l'esercito è allo sfascio

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo