Franja

tri-patēns -entis (ter in patēns) trojno (v troje) odprt: Prisc.

tri-patinium -iī, n (trēs in patina) „triskledje“ = jed v treh skledah: tripatinium, inquit Fenestella, appellabatur summa cenarum lautitia; una erat murenarum, altera luporum, tertia mixti piscis Fenestella ap. Plin.

tri-pectorus 3 (trēs in pectus) tri (troje) prsi imajoč, triprsen (troprsen): tripectora tergemini vis Geryonaï Lucr.

tri-pedālis -e (trēs in pēs) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): parma L., latitudo fenestrae Varr., altitudo, crassitudo Plin.

tri-pedāneus 3 (ter in pedāneus) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): talea Ca., vitis Col.

tri-pert … , gl. tri-part …

tri-pēs -edis (trēs in pēs) tri noge imajoč, trinog (tronog), trinogat (tronogat), trinožen (tronožen): mulus L., mensa H., grabatus Mart.; subst. tripēs -edis, m (gr. τρίπους) trinóžnik, trinóžec, trinožen kotel: fodicatis lateribus illato tripede, quo utebantur Amm.

tri-pictus 3 (ter in pictus) trikrat pisan: Prud.

tri-plinthius 3 (trēs in plinthus) „triopečen“ = tri opeke debel: paries Vitr.

tri-portentum -ī, n (ter in portentum) trikrat čudna stvar ali prikazen ali pojav = zelo (izjemno, hudo) čudna stvar ali prikazen ali pojav: quom (cum) deum triportenta Pac. ap. Varr.

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.

tríput, trî púta prisl. trikrat: triput bog pomaže

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.

tri-rēmis -e (trēs in rēmus) triveseln (troveseln), tri vrste veslaških klopi imajoč: navis triremis N., naves triremes Ci., N.; enako: trireme vehiculum Cass. = subst. trirēmis -is, abl. -e in -ī, f (sc. navis) tróvesláča, tróvêselnica, triréma: L., Ci., H., Plin.

tri-saecli-senex (tri-sēcli-senex) -senis, m (ter, saeclum in senex) starec treh rodov = starec, ki je živel tri (človeške) rodove (= 3 x 30 let), Nestorjev pridevek: quod de Nestore ait trisaeclisenex et dulciorelocus iste Laevius ap. Gell.

tri-sēcli-senex, gl. tri-saecli-senex.

trȉsta, trî stȍtine štev. tri sto

tri-sulcus 3 (trēs in sulcus) le pesn. „tribrazden“, „trobrazden“; metaf. trizob (trozob), trizoben (trozoben), triosten (troosten), trojen: ignes, telum (o blisku) O., lingua (sc. serpentis) V.

tri-venēfica -ae, f (ter in venēfica) trikratna čarovnica, trikratna coprnica = velika čarovnica, velika coprnica (kot psovka): mirum quin tua [nunc] me causa faciat Iuppiter Philippum regem aut Dareum, trivenefica Pl.

tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.