treme-faciō -ere -fēcī (ixpt. tremere in facere) povzročiti (storiti), da se kdo ali kaj trese, (s)tresti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti: Arn., Cl. idr., Iuppiter nutu tremefecit Olympum V., Lernam V., se gravido corpore Poeta ap. Ci.; pass. treme-fīō -fierī -factus sum (s)tresti se, (vz)trepetati, vzdrhte(va)ti, zadrhte(va)ti, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti: tremefactus uterque est polus O., compuncti et tremefacti Aug., necesse fuit tremefieri peccatores Cass.
trilt [tril]
1. samostalnik
glasba triler, tresenje (glasu); gostolevek
fonetika soglasnik, ki se izgovarja s trilerjem, zlasti r
2. neprehodni glagol
trilirati, izvajati trilerje, gostoleti; tresti (z glasom, zvokom)
prehodni glagol
peti (pesem) s triliranjem, tresenjem glasu
fonetika izgovarjati (npr. soglasnik r) s triliranjem
to trilt to o.s. trilirati si
vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)
I. trans.
1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.
2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —
II. intr.
1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.
2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.
wag [wæg]
1. samostalnik
majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh
with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)
2. prehodni glagol
mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
neprehodni glagol
premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
sleng "špricati" šolo
to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
to wag one's head (od)kimati z glavo
beards wag govoriči se, govori se
let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu