Franja

Zadetki iskanja

  • sir moški spol (-a …)

    1. der Käse (trdi Hartkäse, poltrdi Schnittkäse, mehki Weichkäse, siriščni Labkäse, iz kislega mleka Sauermilchkäse, iz nekisanega mleka Süßmilchkäse, sveži Frischkäse, smetanov Rahmkäse, plesnivi Schimmelkäse, topljeni Schmelzkäse, kozji Ziegenkäse, ovčji Schafskäse, nariban Reibkäse, nemastni Magerkäse, s kumino Kümmelkäse, za mazanje Streichkäse, Schmierkäse)
    … za sir Käse-
    (nož das Käsemesser, zvon/poveznik die Käseglocke, škatla die Käseschachtel)
    hlebec sira der Käselaib, der Rundkäse
    kocka sira der Käsewürfel
    trikotnik sira die Käseecke
    kruh s sirom das Käsebrot

    2.
    jajčni sir der Eierstich
    mesni sir Fleischkäse, Leberkäse
    kutinov sir das Quittenbrot, avstrijsko: der Quittenkäse
  • sir samostalnik
    (mlečni izdelek) ▸ sajt
    nastrgan sir ▸ reszelt sajt
    narezan sir ▸ szeletelt sajt
    okusen sir ▸ ízletes sajt
    pikanten sir ▸ pikáns sajt, csípős sajt
    naribati sir ▸ sajtot reszel
    narezati sir ▸ sajtot szeletel
    jesti sir ▸ sajtot eszik
    delati sir ▸ sajtot készít
    sendvič s siromkontrastivno zanimivo sajtos szendvics
    solata s siromkontrastivno zanimivo sajtos saláta
    posuti s sirom ▸ sajttal megszór
    namazati s sirom ▸ sajttal megken
    rezina sira ▸ sajtszelet
    košček sira ▸ sajtdarab
    hlebec sira ▸ sajtguriga
    kos sira ▸ egy darab sajt
    kilogram sira ▸ egy kilogramm sajt
    kocka sira ▸ sajtkocka
    hlebček sira ▸ sajtkorong
    kolut sira ▸ sajtkorong, sajtguriga, sajthenger
    izdelava sira ▸ sajtkészítés
    proizvodnja sira ▸ sajtgyártás
    zorenje sira ▸ sajtérlelés
    dežela sira ▸ sajt országa
    sir v slanici ▸ sajt sós lében
    sir za mazanje ▸ kockasajt, ömlesztett sajt, kenősajt
    staran sir ▸ érlelt sajt
    zorjen sir ▸ érlelt sajt
    zrel sir ▸ érett sajt
    Sir narežemo na čim tanjše rezine ali kocke in ponudimo na posebnem krožniku. ▸ A sajtot minél vékonyabb szeletekre vagy kockákra vágjuk, és külön tányéron szolgáljuk fel.
    Povezane iztočnice: ovčji sir, nemastni sir, polnomastni sir, ocvrti sir, poltrdi sir, mehki sir, mastni sir, trdi sir, kozji sir, mladi sir, beli sir, topljeni sir, ementalski sir, kravji sir, dimljeni sir, feta sir, sveži sir, kremni sir, sir za žar, bovški sir, paški sir, tolminski sir, nanoški sir, bohinjski sir, ribani sir, načo sir, nacho sir, slani sir
  • sìr (síra) m formaggio; tosk. cacio:
    kolač, hlebec sira forma di cacio
    kravji, ovčji, kozji sir vaccino, pecorino, caprino
    mastni, polmastni, pusti sir formaggio grasso, semigrasso, magro
    mehki, trdi sir formaggio molle, duro
    ribani sir formaggio grattugiato
    topljeni sir formaggio fuso
  • skepticizem samostalnik
    1. (dvom) ▸ szkepticizmus
    sprejet s skepticizmom ▸ szkepticizmussal fogad
    zdravi skepticizem ▸ egészséges szkepticizmus
    kanček skepticizma ▸ némi szkepticizmus
    zdrava mera skepticizma ▸ egészséges mértékű szepticizmus
    Najboljša obramba je zdrava mera skepticizma, kadar koli prejmete elektronsko sporočilo, ki trdi, da prihaja od katere izmed spletnih trgovin ali finančnih institucij. ▸ A legjobb védekezés az egészséges mértékű szkepticizmus, ha olyan e-mail érkezik, amelyben az szerepel, hogy a feladója valamely webshop vagy pénzügyi intézet.

    2. filozofija (skepsa) ▸ szkepticizmus
    spoznavni skepticizem ▸ ismeretelméleti szkepticizmus
  • sostener* (glej tener) držati, nositi, prenašati, podpirati; vzdrževati; braniti; trditi; izvesti; uveljaviti; ščititi; pospeševati

    sostener correspondencia (con) dopisovati si (s)
    sostener una lucha prestati borbo
    sostener una tesis braniti tezo
    sostiene que... trdi, da ...
    no se puede sostener nevzdržno je
    sostenerse držati se, naprej trajati; obdržati se; vztrajati
    sostenerse en el aire plavati (viseti) v zraku
    los precios se sostienen cene se držé
  • sostenere*

    A) v. tr. (pres. sostēngo)

    1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
    sostenere una carica opravljati funkcijo
    sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
    sostenere gli esami šol. polagati izpite
    sostenere una parte gled. igrati vlogo

    2. pren. držati visoko:
    sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
    sostenere una nota glasba podaljšati noto

    3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
    sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
    sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
    sostenere una causa zagovarjati stvar

    4. pren. biti hranljiv, redilen

    5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
    sostenere un'idea zagovarjati idejo
    sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

    6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
    non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
    sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

    B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

    1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
    sostenersi col bastone podpirati se s palico

    2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

    3. stati pokonci

    4. pren. prepričati, biti verodostojen:
    un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
  • stern1 [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
    strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

    stern discipline stroga disciplina
    stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
    a stern resolve trden sklep
    a stern penalty stroga, ostra kazen
    stern times trdi, hudi časi
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • svínčnik (-a) m

    1. matita; lapis:
    ošiliti svinčnik fare la punta alla matita
    barvni svinčnik matita colorata
    kemični svinčnik biro
    mehki, trdi svinčnik matita tenera, dura
    mizarski svinčnik matita da falegname
    rdeč svinčnik matita rossa
    tehnični svinčnik matita automatica

    2. um. matita:
    risba v svinčniku disegno a matita
  • svínec (-nca) m

    1. kem. piombo (Pb):
    taliti svinec fondere il piombo
    rudnik svinca miniera di piombo
    kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
    pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
    s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

    2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
    dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
    svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
    metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio
  • torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

    1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

    2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.
  • trd1 (-a, -o)

    1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
    zelo trd knallhart
    trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
    trd kruh ein hartes Brot
    trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
    trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
    trda droga harte Droge
    trda roka eine harte Hand
    trda šola eine harte Schule
    trdo nebo anatomija der harte Gaumen
    trdo srce ein hartes Herz
    Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
    postati trd hart werden, sich verhärten
    narediti trdo verhärten

    2. meso, zrezek: zäh

    3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
    trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

    4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
    |
    pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
    | ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo
  • tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

    tŕd boj fierce fight
    tŕdi časi hard times pl
    tŕdo delo hard work
    tŕde besede harsh words pl
    tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
    tŕd les hardwood, firm wood
    tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
    tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
    tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
    tŕd prepečenec, dvopek hard tack
    tŕdega srca hard of heart
    tŕd (hud) udarec a hard blow
    tŕda usoda hard lot, cruel fate
    tŕda voda hard water
    tŕdo življenje hard life
    biti tŕd od strahu to be scared stiff
    za denar je trda (figurativno) money is tight
    zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
    trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
    trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
    postati tŕd to harden, to grow hard
  • tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

    trde besede de dures paroles
    trd boj dur combat, combat acharné
    trdi časi des temps durs (ali difficiles)
    trdo jajce œuf dur
    trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
    trda resnica vérité cruelle
    trda usoda sort cruel
    trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
    trdo življenje vie dure
    biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
    biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
    biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
    trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
    to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
    trd kakor kamen dur comme (la) pierre
    trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente
  • tŕd duro; rudo (tudi fig) ; endurecido ; (trden) firme, sólido ; (naporen) penoso ; (strog) riguroso, severo ; (brezčuten) insensible ; (težaven) difícil, dificultoso, arduo

    trde besede palabras f pl duras
    trd boj combate m encarnizado
    trdi časi tiempos m pl difíciles (ali duros)
    trdo jajce huevo m duro
    trda kazen castigo m severo
    trd kruh pan m duro
    trda usoda cruel destino m
    trda resnica verdad f cruda
    trda voda agua f cruda (ali gorda)
    trda zima invierno m crudo (ali riguroso)
    trdo življenje vida f dura
    biti trd s kom ser duro con alg
    biti trde glave tener la cabeza dura
    to je trd oreh (fig) es un hueso duro de roer
    to bo trd oreh zame me veo negro para conseguirlo
  • trda buča frazem
    (kdor se težko česa nauči) ▸ tökfej
    Če učitelj obvlada snov, pa naj bo še tako zapletena in težka, jo lahko pojasni še tako trdi buči. ▸ Ha a tanár ismeri az anyagot, akkor a legnagyobb tökfejnek is elmagyarázza, még ha oly bonyolult és nehéz is.
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter
  • wollen2 (ich will, wollte, habe gewollt)

    1. hoteti (ich will hočem, ich will nicht nočem); ohne es zu wollen ne da bi hotel; jemandem etwas wollen hoteti komu kaj (hudega, kaj prizadejati); das will mir nicht schmecken ne gre mi in ne gre; die Arbeit will nicht vorwärts delo ne gre in ne gre

    2. trditi da, (er will krank gewesen sein trdi, da je bil bolan; er will wissen, [daß...] dass..., trdi, da ve ...)

    3. in Fragen ali...? (wollen wir wetten? ali greva stavit? wollen wir gehen?: (ali) gremo?); Willst du antworten? Ali boš odgovoril (ali ne)!

    4. dostikrat stoji namesto navadnega futura: wir wollen sehen bomo videli; ich will lieber ... raje bom ...; wir wollen jetzt beschreiben opisali bomo, naj zdaj opišemo

    5. treba je (das will überlegt werden to je treba premisliti, das will gelernt werden to se je treba naučiti)

    6. kot vljudna prošnja: die Staatsanwaltschaft wolle ... prosimo tožilstvo, da ... hier ist nichts zu wollen tu ni kaj; ich will nichts gesagt haben nič nisem rekel; das will ich meinen vsekakor je tako
  • διαδικασία, ἡ (δια-δικάζω) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona).