Franja

Wulstnacken, der, tolst tilnik

engordar pitati

engordarse tolst postati

graisse [grɛs] féminin mast, maščoba, tolšča; zabela; technique mazivo; debelost, korpulenca

sans graisse nezabeljen
bouffi de graisse zelo debel, zavaljen
graisse alimentaire jedilna mast
graisse minérale trdno mineralno olje
graisse de porc svinjska mast
graisse végétale rastlinska mast
graisse à voiture kolomaz
étoile féminin de graisse cink (na juhi)
peloton masculin, boule féminin de graisse debeluhar
tache féminin de graisse masten madež
couche féminin, coussinet masculin de graisse plast, blazinica tolšče
faire, prendre de la graisse tolst postajati, rediti se, debeliti se
faire fondre de la graisse d'oie raztopiti gosjo mast
faire des frites à la graisse végétale narediti ocvrt krompirček z rastlinsko mastjo

lāridum: Pl., Macr., Veg. in (skrč.) lārdum: Plin., Mart., Iuv. (v pl. pinguia larda O.) -ī, n (prim. gr. λαρινός pitan, tolst, lat. laetus) mastno meso, tolsto (svinjsko) meso, slanina, soljenina, nasoljeno meso, razsoljeno meso.

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

prosper -era -erum in prosperus 3 (etim. različno razlagana beseda (razlage so nezadovoljive ali ovržene); morda iz indoev. kor. *spē(i)- uspevati, imeti uspeh, od koder lat. spēs, spatium, skr. sphiráḥ tolst, obilen, mnog ali pa izpos. iz gr. προσφερής)

1. všečen, povoljen, pogoden, zažel(j)en, ugoden, srečen, dober, zadovoljiv: S. fr., Col., Iust., Sil., Cl. idr., fortuna Ci., H., res (pl.) Ci., successus L., eventus Cu., fama O., T., religio V. ugodno ptičegledje, verba O. ali nomina Plin. dobrega pomena, z dobrim pomenom, fatum prosperius O., prosperrima valetudo Suet.; subst. prospera -ōrum, n ugodne okoliščine (razmere), srečne okolnosti, sreča: Pac. ap. Non., Cu., Plin. iun., Sil. idr., Germani prosperis (v sreči) feroces T., versis ad prospera fatis O., prospera belli, rerum Lucan.

2. pospešujoč, osrečujoč, naklonjen: Prud. idr., Iuno Val. Fl., Bellona Latio prospera C.; subst.: Noctiluca, prospera frugum H. pospeševalka. — Adv.
a) prosperē ugodno, povoljno, pogodu, srečno, všeč(no), dobro, zadovoljivo: Varr., Plin. iun. idr., omnia … prospere (dvozložno!) eveniunt Pl., prospere eveniunt res Ci., prospere cadere T., cadere alicui N., procedere Ci. ep., N., uti S., minus prospere gesta N., prosperius soluto (sc. solo) quam denso deponi Col., res eventura prosperius Gell., omnia geruntur prosperrime Vell., prosperrime pugnare Plin. ali dimicare Suet., satis prosperrime Amm.
b) prosperiter = prosperē: Enn. ap. Prisc. (?).

Opomba: Nom. prosperus: Ci., Sil., Val. Max.; gen. pl. prosperûm: Pac. fr., Amm.

rejen [ê] (-a, -o) wohlgenährt, gutgenährt; (tolst) fett

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

zalogáj bouchée ženski spol , morceau moški spol

tolst, masten zalogaj un gros (ali beau, joli) morceau

ἀ-λείφω [Et. iz kor. leip, "(s tolščo) mazati"; gršk. λίπος tolšča, λιπαρός tolst, λιπαρής prilepljen, trajen, λιπαρέω vztrajam, ἀλείφω mazilim, ἀλοιφή mazilo, slov. sor. lep (prv. pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban = kleben bleiben). – Obl. fut. ἀλείψω, -ομαι; aor. ἤλειψα, -άμην (ep. ἀλ-) pf. act. ἀλήλιφα, pass. ἀλήλιμμαι, aor. pass. ἠλείφθην] (na)mažem, mazilim; pass. mazilim se.

ἁπαλο-τρεφής 2 (τρέφω) ep. dobro rejen, tolst, pitan.

ζα-τρεφής 2 (τρέφω) dobro rejen, tolst, pitan.

ἦνις, ιος (acc. sg. ἦνιν, pl. ἤνις) ep. enoleten, eno leto star; po drugi razlagi od ἦνοψ: leskeč, svetel, tolst.

θαλέθω (θάλλω) ep. cvetem, zelenim, klijem, poln sem česa, ἀλοιφῇ θαλέθοντες tolst, ἠίθεοι θαλέθοντες mladeniči v cvetu mladosti.

ἴφιος 3 (ἶφι) ep. močen, tolst, rejen, pitan.

πιμελώδης 2 (εἶδος) masten, tolst, masti podoben.

πῑ́ων, ὁ, ἡ, neutr. πῖον, gen. πίονος, fem. πίειρα [Et. iz πίϝων gl. πῖαρ. – comp. πιότερος, sup. πιότατος] 1. tolst, rejen, debel, masten, smolnat δρῦς. 2. rodoviten. 3. premožen, obilen, bogat.

σίαλος, ὁ [Et. iz σϝ-ι-αλος, slov. sv-inja, nem. Schwein] tolst, pitan; ὁ (σῦς) pitana svinja.