Franja

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

raideur [rɛdœr] féminin togost; okornost; odrevenelost; trma, trdovratnost, nepopustljivost; strmina (poti, hriba)

avec raideur togo, ostro, osorno
danser avec raideur okorno, togo plesati

recuperō (reciperō) -āre -āvī -ātum (recipere)

1. zopet (znova, spet) dobi(va)ti nazaj, zopet (znova, spet) (nazaj) (si) pridobi(va)ti, nazaj vzeti (jemati): Cu., Iust. idr., per eos amissa posse recuperari V., patrimonium amissise et recuperasse N., Piraeum L., urbem L. zopet osvojiti, rem publicam Ci. premoč (nadoblast) v državi, obsides Ci., C., usum togae Suet. togo zopet vzeti (nositi), pacem S., Pelopidam N. zopet osvoboditi, adulescentulos N. zopet pridobiti zase (na svojo stran), voluntatem Ci. naklonjenost, gratiam Suet., T.

2. refl. se quiete recuperare zopet (znova, spet) si opomoči: Varr.; enako tudi med.: radices arborum reciperantur Vitr. se odpočijejo, se okrepijo.

starch [sta:č]

1. samostalnik
škrob; apretura
figurativno togost, formalizem, službenost (v obnašanju)
množina s škrobom bogata hrana, ogljikovi hidrati

starch gum dekstrin
starch paste tiskarsko lepilo

2. pridevnik (starchly prislov)
(redko) točen
figurativno tog, formalističen, služben (v obnašanju)

3. prehodni glagol
(na)škrobiti, apretirati (perilo)

to starch up figurativno napraviti bolj togo (formalno)

starr tog; Finger, vor Angst: trd, odrevenel; Blick: srep; starrer Körper Physik togo telo; starr werden otrdeti, vor Angst: odreveneti; sich starr halten an togo se držati česa

telo² [ó] srednji spol (telésa …) matematika, fizika, tehnika der Körper
geometrijsko telo geometrischer Körper
nebesno telo das Gestirn, der Himmelskörper
plosko telo flacher Körper
prosto telo medicina die Gelenkmaus, der Gelenkkörper
togo telo fizika starrer Körper
ločena telesa Einzelkörper množina
platonska telesa matematika platonische Körper množina
-körper (eksplozivno Sprengkörper, leteče Flugkörper, ogrevalno Heizkörper, plužno Pflugkörper, poševno Schiefkörper, rotacijsko Rotationskörper, svetilno Leuchtkörper, zidu Mauerkörper, trdno Festkörper, vesoljsko/nebesno Weltkörper, votlo Hohlkörper, rotacijsko Drehkörper, Umdrehungskörper, zaporno [Abschlußkörper] Abschlusskörper, Staukörper)
fizika trdnih teles die Festkörperphysik
problem dveh teles fizika das Zweikörperproblem
zvok v telesu der Körperschall, Trittschall

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)

1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.

2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.

3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.

tog [ó] (-a, -o)

1. steif (tudi hoja, drža; tudi tehnika)
togi … rastlinstvo, botanika Steife(r) …
(smetlika Steifer Augentrost, smiljka Steifes Hornkraut, šaš Steife Segge)
biti zelo tog tehnika hohe Steifigkeit haben

2. (negiben, nepregiben) starr
toga prema tehnika die Starrachse
togo telo fizika starrer Körper

3. figurativno (nesproščen) človek, sprejem, izražanje: steif; ironično steifleinen; (brez življenja) nasmeh: starr; (neprožen) rigide, unelastisch, starr
togo se držati česa sich starr halten an

tóg stiff; rigid; figurativno starchy, starched

tóga načela rigid principles pl
tóg sprejem a stiff reception
napraviti bolj tógo (figurativno) to stiffen up, to make more rigid
postati tóg (figurativno) to stiffen

tóga zgodovina toga, pl, -s, togae

oblečen v tógo togaed

togovski pridevnik
geografija (o Togu in Togovcih) ▸ togóiV togovskem glavnem mestu Lomeu so zato izbruhnili neredi, varnostne sile pa so se nad protestnike spravile kar s strelnim orožjem. ▸ Togó fővárosában, Loméban zavargások törtek ki, és a biztonsági erők tüzet nyitottak a tüntetőkre.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

без, безо (kot predpona v sestavljenkah po starem pravopisu) gl. tudi бес- brez;
б. четверти восемь tri četrt na osem;
без году неделя он служит malo časa služi, še ogrel se ni;
не без того seveda, vsekako;
я от неё без ума nor sem nanjo;
без малого пять лет skoraj pet let

более = больше bolj, več;
больше всего najbolj;
более или менее več ali manj;
всё больше и больше, vedno bolj in bolj;
больше того še več

глядеть, глянуть gledati, pogledati; opazovati;
г. за кем nadzirati koga;
г. за порядком paziti na red;
г. за детьми skrbeti za otroke;
г. окнами на улицу obrnjen biti na ulico;
гляди zelo verjetno;
без меня, гляди, всё пропадёт brez mene bo bržčas vse uničeno;
гляди, не засни pazi, da ne zaspiš;
г. на кого косо po strani gledati koga;
г. в гроб biti z eno nogo v grobu;
гляди в оба! odpri oči!;
того и гляди pazi; preden se zaveš; naenkrat se lahko zgodi;
на ночь глядя prav pod noč;
глядя по glede na;
г. из чьих рук biti od koga odvisen

ждать čakati; pričakovati;
дело не ждёт zadeva je nujna;
ждать, не дождаться nestrpno pričakovati;
он не заставит себя ж. ne bo zamudil;
того и жди prav lahko se zgodi