Franja

retrepado nazaj naslonjen; tog, ošaben

rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.

rigescent [ridžésənt] pridevnik
botanika tog, postajajoč tog

rigid [rídžid] pridevnik (rigidly prislov)
tog, okorel, otrpel, trd, nepremičen, neupogljiv; strog, oster, nepopustljiv, neusmiljen; preveč natančen

rigid economy strogo varčevanje
rigid principles stroga načela
rigid to oneself and indulgent to others strog do sebe in popustljiv do drugih

rigíd -ă (-zi, -de) adj. tog, okoren, okorel

rigide rigiden; tog

rigide [rižid] adjectif tog, rigiden; trd; okorel; figuré strog, oster; neizprosen

homme masculin rigide tog, nepopustljiv človek
classification trop rigide prestroga klasifikacija

rigido agg.

1. trd; tog

2. oster:
clima rigido ostro podnebje

3. pren. strog

4. ekon. neelastičen, tog

rígido tog, otrpel, trd; strog, neupogljiv; čvrst

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

schematico agg. (m pl. -ci)

1. shematičen, pregleden, podan v glavnih potezah

2. slabš. tog, omejen, ozek

serio resen, resnoben; strog; tog; slovesen; resničen, pravi

ópera seria klasična opera
hablar en serio resno govoriti
ponerse serio resen postati, zresniti se
el asunto se pone serio stvar postaja resna
informes serios zanesljive informacije
tomar en serio resno vzeti

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

skrȗćen -a -o otrdel, tog; skrȗćenōst ž otrdelost, togost

square-toed [skwɛ́ətoud] pridevnik
(o čevlju) ki ima široko (štirioglato) kapico
figurativno pedanten, tog, staromoden, formalističen, puritanski

starch [sta:č]

1. samostalnik
škrob; apretura
figurativno togost, formalizem, službenost (v obnašanju)
množina s škrobom bogata hrana, ogljikovi hidrati

starch gum dekstrin
starch paste tiskarsko lepilo

2. pridevnik (starchly prislov)
(redko) točen
figurativno tog, formalističen, služben (v obnašanju)

3. prehodni glagol
(na)škrobiti, apretirati (perilo)

to starch up figurativno napraviti bolj togo (formalno)

starched [sta:čt] pridevnik (starchedly [stá:čidli] prislov)
naškrobljen
figurativno tog, formalističen, služben (v obnašanju)

starchy [stá:či] pridevnik (starchily prislov)
škrobast, ki vsebuje škrob (o hrani); naškrobljen (o perilu)
figurativno tog, služben (v obnašanju)

stark [sta:k]

1. pridevnik
tog, negiben, trd, okoren
poetično krepak, močan; pust (o pokrajini); popolnoma gol; popoln, skrajen, absoluten

stark and stiff čisto negiben (mrtev)
stark beauty of painting prekrasna slika
stark folly (madness) popolna blaznost (norost)
it is stark nonsense to je popoln nesmisel

2. prislov
popolnoma, čisto

stark-blind čisto slep
stark-dead čisto mrtev
stark-mad čisto nor
stark-staring mad popolnoma nor
stark-naked čisto gol
stark-staring open na stežaj odprt

starr tog; Finger, vor Angst: trd, odrevenel; Blick: srep; starrer Körper Physik togo telo; starr werden otrdeti, vor Angst: odreveneti; sich starr halten an togo se držati česa