Franja

bolèč (-éča -e) adj.

1. che duole, che fa male, che reca dolore; dolente:
boleča glava testa che duole

2. pren. penoso:
rešiti boleče probleme risolvere problemi penosi
boleče razočaranje una delusione acerba
boleča rana ferita lancinante
med. boleč krč tenesmo
boleče mesečno perilo dismenorrea
pren. boleča točka punctum dolens

cirkušk|i (-a, -o) Zirkus- (šotor das Zirkuszelt, točka die Zirkusnummer)

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

dnevni red moški spol die Tagesordnung, die Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der Tagesordnungspunkt
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung stehen, figurativno zur Frage stehen, zur Debatte stehen
dati na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen, aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
figurativno priti na dnevni red aufs Tapet kommen, zur Sprache kommen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen

dobr|o² [ô] srednji spol (-ega …)

1. das Gute (Gutes); Gut
dobro in zlo Gut und Böse
dobro in hudo Gut und Übel

2. knjigovodsko:
v dobro das Haben
knjižiti v dobro gutschreiben
imeti v dobrem guthaben (tudi figurativno)
figurativno šteti v dobro komu kaj (jemandem etwas) hoch anrechnen, zugute halten
točka v dobro der Pluspunkt

dotikálen de contact, tangent, tangentiel

dotikalna ploskev surface ženski spol de contact
dotikalna točka point moški spol de contact, matematika de tangence, figurativno point commun

dresurn|i (-a, -o) Dressur- (konj das Dressurpferd, arena das Dressurviereck, drža die Dressurhaltung, ovratnica das Dressurhalsband, točka die Dressurnummer, der Dressurakt, tekmovanje die Dressurprüfung, jahanje das Dressurreiten, sedlo der Dressursattel)

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

ekvivalent|en [é] (-na, -no) äquivalent, gleichwertig; Äquivalent- (oblika die Äquivalentform)
ekvivalentna masa kemija die Äquivalentmasse
ekvivalentna točka kemija der Äquivalenzpunkt

evakuacíjski

evakuacíjska točka vojska casualty clearing station

fiks|en (-na, -no)

1. fix, fest, feststehend; tehnika (pritrjen, nepremakljiv) festeingebaut, stationär, ortsfest; (nerazstavljiv) unlösbar; Fix-, Fest-
fiksna točka matematika der Fixpunkt
fiksna cena der Festpreis, fester Preis
tehnika fiksna jermenica die Festscheibe
fiksna mezda der Festlohn
fiksna ponudba das Festangebot
fiksna vrednost der Festwert
fiksni kapital fixes Kapital
fiksni posel das Fixgeschäft
fiksni stroški množina fixe Kosten, Fixkosten
s fiksnimi obrestmi festverzinslich

2. medicina Zwangs- (ideja die Zwangsidee, predstava die Zwangsvorstellung)

fundamental|ni (-na, -no) Fundamental- (sistem das Fundamentalsystem, filozofija die Fundamentalphilosophie, ontologija die Fundamentalontologie, teologija die Fundamentaltheologie, točka der Fundamentalpunkt); Grundsatz- (razprava die Grundsatzdiskussion)

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

izhóden

izhódna točka point of departure; startingpoint

izhóden de sortie, de départ

izhodna vrata porte ženski spol de sortie
izhodna točka point moški spol de départ

izhóden de salida

izhodna vrata puerta f de salida
izhodna točka punto m de partida

izhodišč|e srednji spol (-a …) der Ausgangspunkt; (začetna točka) der Anfangspunkt; medicina, agronomija in vrtnarstvo pri gnitju, gnojenju: der Herd (Eiterherd, Fäulnisherd)
koordinatno izhodišče matematika der Koordinatennullpunkt
strankarsko: komisija za temeljna izhodišča die Grundwertekommission
debata o osnovnih izhodiščih die Generaldebatte

izlétniški d'excursion, d'excursionnistes, de touristes

izletniška točka lieu moški spol d'excursion