Franja

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

punct -e n

1. pika
□ două puncte dvopičje
□ punct şi virgulă podpičje
□ puncte de suspensie tri pike

2. točka
□ punct de vedere pogled, stališče
□ punct de reper izhodišče

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

punkt m (lat. punctum)
1. punkt, točka: naš memorandum sadrži deset punktova
2. voj. punkt, točka: ona kuća je naš punkt za vezu
3. točka, punkt: na različitim -ovima u zemlji tražila se nafta
4. prisl. točno, natanko: punkt u dvanaest sati rodio sam se u Frankfurtu na Maini

Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

segno m

1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se

2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki

3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero

5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno

6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa

7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru

single² [siŋgl] samostalnik
(tenis) igra z enim igralcem na vsaki strani (golf z enim parom na vsaki strani), single; enosmerna vozovnica
šport točka, udarec
lov, britanska angleščina rep, konec (jelena itd.)

who won the singles? kdo je zmagal v singlih?

special tujka angl. m invar. tv točka, nastop (ansambla, pevca ipd.)

speck¹ [spek]

1. samostalnik
majhen madež, maroga, peg(ic)a; drobec, prašek, mrvica, delček
figurativno točka, pikica; gnilo mesto (na sadju)

a speck of dust malce prahu
a speck of light svetlobna maroga (lisa)

2. prehodni glagol
posuti, pisano pobarvati z majhnimi madeži ali pegicami

a specked apple pegasto (lisasto, marogasto) jabolko

starting-post [stá:tiŋpoust]
steber, točka (znak), od katere se začne (konjska) dirka itd.
figurativno izhodišče

Stelle, die, (-, -n) mesto, (Punkt) točka; (Anstellung) služba, zaposlitev; (Arbeitsplatz) delovno mesto; (Amt) služba, urad, center, oddelek; eine offene Stelle prosto mesto, Medizin rana; eine schwache Stelle šibka točka;
an: an die Stelle na mesto; an der Stelle na mestu; an erster Stelle na prvem mestu; an seiner/ihrer Stelle na njegovem/njenem mestu; an Stelle von ... namesto (koga, česa); an Ort und Stelle na licu mesta, na kraju samem;
auf: auf der Stelle na mestu; auf der Stelle treten stopicati na mestu;
von: von der Stelle z mesta; von der Stelle weg takoj, nemudoma; nicht von der Stelle kommen ne priti naprej;
zur: zur Stelle sein biti na mestu, biti tu/tam; zur Stelle schaffen priskrbeti; sich zur Stelle melden javiti se

tȁčka ž
1. pika: matematička tačka; na kraju rečenice mećemo -u
2. točka: prelomna tačka prelomna točka; prva tačka razporeda; Triglav je najviša tačka u Jugoslaviji; treća tačka zakona
3. tačka i zarez lingv. podpičje; dvije, dve -e lingv. dvopičje
4. tačka smrzavanja fiz. ledišče; tačka ključanja fiz. vrelišče
5. polazna tačka mesto odhoda

tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

otro tanto še enkrat toliko
yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
un (ali algún) tanto más nekaj več
tres tanto(s) más trikrat več
de tanto en tanto od časa do časa
por el tanto prav zato
¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
marcar un tanto (šp) gol zabiti
pagar a tanto la hora od ure plačati
vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0

tērmine¹ m

1. meja; mejnik

2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok

3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca

4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu

5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)

7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog

8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

vērtice m

1. vrh (gore)

2. vrh; vrhunec, višek (tudi pren.):
al vertice na vrhu:
conferenza al vertice konferenca na vrhu
essere al vertice della carriera biti na vrhuncu kariere
raggiungere il vertice della fama doseči vrhunec slovesa
trovarsi al vertice della scala sociale biti na vrhu družbene lestvice

3. mat. vrh; ekst. točka:
vertice di un poligono vrh mnogokotnika

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

артикул (zast.) člen, točka; tip izdelka

бал¹ -а ч., océna -e ž., tóčka -e ž.