Franja

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

terrene [terí:n]

1. pridevnik
zemeljski; (po)sveten

2. samostalnik
zemlja, tla, zemeljska površina

terreno² m

1. zemlja, zemljišče, teren, površina; zazidalna površina:
terreno di bonifica meliorirano zemljišče
terreno boschivo gozdna površina
preparare il terreno pripraviti zemljišče; pren. pripraviti teren
tastare il terreno pren. sondirati teren

2. bojišče:
acquistare, guadagnare terreno pren. napredovati
disputare il terreno pren. odločno se boriti za kaj
incontrarsi in terreno neutro pren. prizadevati si za, iskati kompromis
restare sul terreno pasti na bojišču
scendere sul terreno spopasti se

3. tla:
terreno minato minsko polje; pren. zahrbtna, nevarna tema
sentirsi mancare il terreno sotto i piedi pren. zgubiti, zgubljati tla pod nogami

4.
terreno di gioco šport igrišče

terroir [tɛrwar] masculin tla, zemlja, pokrajina, regija

écrivain masculin du terroir pisatelj regionalist
goût masculin de terroir okus po zemlji
employer des mots du terroir uporabljati regionalne besede
sentir le terroir dišati po zemlji; figuré ne moči utajiti svoj regionalni (kmečki) izvor

tlȍ tlȁ s, mn. tlȁ tálā tlȉma tla: leći na tla; gori mu tlo pod nogama; baciti koga o tla; sastav tla; oboriti sve do tala; sravnati s tlima

vadum -ī, n (vādere)

1. plitvina, plitev (plitek) (pre)del, pregazišče, prebrodišče, brod: Acc. ap. Varr., Cels., Pr., Lucr., Plin., T. idr., exercitum vado ali vadis repertis partem suarum copiarum transducere C., Rhodanus nonnullis locis vado transitur C. Rodan je na nekaterih mestih moč prebresti (se da prebresti, je prebrodljiv), carinae planiores, quo facilius vada excipere possent C., ventus nudaverat vada L., Nessus scitus vadorum O. brodnik, prevoznik, vadum eum destituit L. zgrešil je pregaz pod nogami = izgubil je dno (tla) pod nogami; pren.: omnis res est in vado Ter. ali iam esse in vado salutis res videtur Pl. na varnem, v zavetju, cera tentet vadum O. = pismo naj si skuša pridobiti pristop.

2. pesn.
a) plitva (plitka) voda (vodnjaka): aper vadum turbaverat Ph., vulpes hircum reliquit haerentem vado Ph.
b) sploh voda, v pl. vodovje, reka, vodotok, tok, morje: Cat., Sen. tr. idr., longa sulcant vada salsa carinis V., rates transiliunt vada H., imis stagna refusa vadis V.; occ.: undae vada nota secantes O. (rečno) strugo.

3. dno, tla (vode), globina: recentia cadavera ad vadum labi Plin. — Soobl. vadus -ī, m: Varr. ap. Serv., S. fr., Mel.

грунт m tla, zemljišče; osnovna barva, podlaga

пoчва f (zemeljska) tla, zemlja; (pren.) podlaga, osnova;
на личной пoчве iz osebnih razlogov;
на пoчве ревности iz ljubosumnosti;
нащупывать пoчву (pren.) pripravljati teren

підло́га -и ж., pòd pôda m., tlà tál s. mn.

под² m tla, dno;
печной п. ognjišče

пол m

1. pod, tla;
дощатый п. lesen pod;

2. spol;

3.
пол (neskl.) = половина polovica

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

abbattere

A) v. tr. (pres. abbatto)

1. vreči na tla, podreti:
l'uragano abbattè un albero vihar je podrl drevo

2. porušiti, potolči, ovreči (tudi pren.):
abbattere un argomento ovreči trditev

3. ubiti, ustreliti, streljati:
abbattere un bue ubiti vola
abbattere un fagiano ustreliti fazana

B) ➞ abbattersi v. rifl. (pres. mi abbatto) izgubiti pogum, postati malodušen

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

aggallato m

1. sloj plavajoče močvirne vegetacije

2. redko toskansko močvirna tla

aground [əgráund] prislov & povedkovnik pridevnik
na dnu, na tleh; na dno, na tla; nasedel
figurativno v stiski, v težavah, v zadregi

to run (ali go, strike) aground nasesti; priti v zadrego

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

aloballar koga na tla vreči

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga