Franja

stó cent

200 moški spol deux cents mètres
503 frankov cinq cent trois francs
sto tisoč cent mille
kakih sto, okrog sto une centaine (de)
stavim 100 : 1, da je parie cent contre un que, je vous le donne en cent que

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil

šést six

ob šestih à six heures
ob pol šestih à cinq heures et demie
šest tisoč six mille

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štírideset (-ih) numer. quaranta:
imeti kakih štirideset let essere sui quaranta
Italija je stopila v vojno leta štirideset l'Ialia entrò in guerra nel '40
štirideset tisoč quarantamila
rel. štirideset dni quarantena; quaresima
rel. postiti se štirideset dni fare la quaresima
štirideset let quarantennio; quarant' anni

tapiserija samostalnik
1. (stenska preproga) ▸ falikárpit, faliszőnyegDvorec je ohranil prekrasne tapete in tapiserije. ▸ A kastély megőrizte gyönyörű tapétáit és faliszőnyegeit.
Vsaka od tapiserij je zahtevala od štiristo do tisoč ur dela. ▸ Mindegyik falikárpit négyszáz és ezer óra közötti munkaórát igényelt.

2. (slikarska tehnika) ▸ kárpit, faliszőnyeg
Na živahen in neobremenjen način nakazuje realizacijo likovne zamisli v različnih materialih - oljni sliki, vitražu, temperi in tapiseriji. ▸ Élénk és kötetlen módon mutatja be egy képzőművészeti ötlet megvalósulását különböző anyagokkal – olajfestményeken, ólomüvegeken, temperaképeken és faliszőnyegen.

tisoč|i moški spol množina Tausende množina
med tisoči unter Tausenden
tisoči in tisoči zigtausende, Abertausende
biti na tisoče (je jih na …) nach Tausenden zählen
na tisoče zu Tausenden, zu tausenden
trije tisoči, pet tisočev ipd. ➞ → tisoč

tisočica samostalnik
1. (število tisoč) ▸ ezer, ezresLeta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. ▸ 1997-ben túlléptük az ezer, 2011-ben pedig a tízezer regisztrált domaint.
Danes opolnoči se izteče rok za prijave, že zdaj pa je število prijavljenih kolesarjev preseglo tisočico. ▸ Ma éjfélkor jár le a jelentkezési határidő, de a kerékpárosok száma már most meghaladta az ezret.

2. matematika (desetiška enota) ▸ ezresPozoren bodi na obliko decimalnega ločila in ločevanje tisočic. ▸ Figyelj oda a tizedesjel formájára, és az ezresek tagolására!

tisočkrat tausendmal
tisoč in tisočkrat vieltausendmal
tisočkrat hvala! tausend Dank!

tóna tonne ženski spol (métrique) , (mornarica) tonneau moški spol ; (debela ženska) une grosse mémère

kilometrska tona (mornarica) tonne-kilomètre ženski spol, tonne kilométrique
na tone par tonneaux
registrska tona (mornarica) tonneau de jauge
bruto registrska tona jauge ženski spol brute
ladja ima devet tisoč BRT la jauge brute du navire est de neuf mille tonneaux

trajajoč [ó] (-a, -e) dauernd, še: fortdauernd, anhaltend, noch andauernd
trajajoč štiri dni/tedne/mesece/ leta viertägig/vierwöchig/viermonatig/vierjährig
trajajoč pet ur/dni/tednov/mesecev/let fünfstündig/fünftägig/fünfwöchig/fünfmonatig/fünfjährig
trajajoč več tisoč let jahrtausendelang
po dve leti trajajoči rekonstrukciji nach zweijähriger Umbauzeit

triada samostalnik
1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszSpremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakaszV zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

4. (kriminalno združenje) ▸ triádSodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

5. geologija (geološka doba) ▸ triász
Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zeti samostalnik
zoologija Gasterosteidae (družina rib) ▸ pikófélék [halak családja]
Pacifiški zeti živijo v velikih jatah po več sto ali celo tisoč skupaj, lahko so tudi posamič. ▸ A csendes-óceáni pikófélék száz- vagy ezerfős rajokban élnek, de magányosan is előfordulnak.

zgórnji upper, above

zgórnji del upper part
zgórnje nadstropje the upper storey
stanujejo v zgórnjem nadstropju they live on the floor above
Zgornji (Lordski) dom upper house, VB the House of Lords
zgórnji Ren the upper Rhine
zgórnji tek Temze the headwaters (ali the upper reaches) of the Thames
zgórnja ustnica upper lip
zgornjih deset tisoč (figurativno) the upper ten (thousand)

zgórnji supérieur, haut, plus élevé, de dessus, d'en haut

zgornji del partie supérieure
zgornja ustnica lèvre supérieure
zgornja soba la chambre du haut
zgornjih deset tisoč (figurativno) la haute (volée), les gens de la haute, familiarno le gratin

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello