Franja

quedo miren, tih

a pie quedo čisto mirno
con voz queda s tihim glasom
quedo a quedo, de quedo polagoma, počasi
¡quedo! tiho! mir!

quiescent [kwaiésnt] pridevnik (quiescently prislov)
miren, negiben, tih
slovnica nem (črka)

quiescent state mirovanje

quiet¹ [kwáiət] pridevnik (quietly prislov)
miren, tih; spokojen, zadržan (v vedenju), negiben
figurativno prikrit, skriven (zamera itd.); neupadljiv (obleka, barva)
ekonomija medel, slab, za katerim ni povpraševanja (coffee is quiet)

be quiet! tiho bodi!
tehnično quiet run miren tek
to keep quiet biti miren, molčati (about o)
to keep s.th. quiet prikrivati kaj
as quiet as a mouse tih ko miška

quiēto agg.

1. miren:
acqua quieta pren. tiha voda

2. tih

3. pren. brezskrben:
il quieto vivere življenje brez skrbi
animale quieto krotka žival

quieto miren, tih; mirno, tiho

¡quieto! mir!
estarse quieto miren biti ali ostati

reposeful [ripóuzful] pridevnik (reposefully prislov)
miren, umirjen, spokojen; tih, veder

restful [réstful] pridevnik (restfully prislov)
spočit; miren, tih, spokojen (spanje, počitek); ki pomirja, umirja, umiri, utiša, pomirljiv

sàćim, sàćin neskl. prid. (t. sakin, ar.) miren, tih: saćim se učiniti umiriti se

sēdō -āre -āvī -ātum (causativum glag. sedēre)

1. narediti (poskrbeti, doseči), da se kdo, kaj usede (poleže, uleže, pomiri), narediti (poskrbeti, doseči), da kaj upade (utihne, ugasne, odneha, začne pojemati), pomiriti (pomirjati, pomirjevati), umiriti (umirjati, umirjevati), (u)tišati, utišati (utiševati): pulverem PH., ventos O., sedatis ventis, fluctibus CI., tempestas sedatur CI., sedare mare ultum aut flammam CI., flammam PR., incendium L. (po)gasiti, incendia O., fessa vela PR. pobrati (zviti) jadra.

2. metaf. pomiriti (pomirjati), poravna(va)ti, (u)tešiti (uteševati), (u)tolažiti, (po)tolažiti, (u)tolíti, zmanjšati (zmanjševati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), odpraviti (odpravljati), ustaviti (ustavljati), (u)dušiti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), končati (končevati, končavati): lassitudinem PL., ad lassitudinem sedandam militum N. da bi dal vojakom počitka, sedare discordias, controversiam, lites, seditionem, bellum, pugnam CI., certamina, contentionem, rixam, proelium L., tumultūs C., miserias PL., calamitatem TER., molestias, mala CI., pestilentiam L., IUST., sitim PL., O., LUCR., PH., VAL. MAX., SUET., famem ac sitim PLIN., carne ieiunia O., cruditates, dolores aurium, tumorem vulnerum PLIN., vulnera mentis O., cupidinem, iram PL., rabiem H., odium, metum CI., pavorem, lamentationem L., curas STAT., fletūs PR., mentes CI., eum (in animis hominum motum) dicendo vel excitare vel sedare CI., animos militum L.; z osebnim obj.: tumultuantes ... milites ipse sedavit IUST.; v pass.: ut vix a magistratibus iuventus sedaretur L. – Kot v. refl. = ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), umiriti (umirjati) se: tempestas sedavit CN. GELLIUS AP. GELL. – Od tod adj. pt. pf. sēdātus 3, adv. -ē miren, umirjen, tih, vdan: amnes sedati V., quasi sedatus amnis fluit CI., ut in verbis tranquillior sic in ipsis numeris sedatior CI., paulo sedatiore tempore V., sedato gradu in castra abeunt L., oderunt sedatum celeres H., sedatissima voce CORN., sedate servio PL., sedate placideque loqui CI., constanter et sedate dolorem ferre CI., exercitu sedatius procedente AMM. počasneje.

silencieux, euse [silɑ̃sjö, z] adjectif molčeč, tih; nem; brez šuma; masculin, féminin molčeča oseba, molčečnik; automobilisme dušilnik, glušnik, glušilna naprava

silencioso molčeč, nem, tih, nehrupen

silencioso m dušilnik; izpušna cev

silent [sáilənt]

1. pridevnik (silently prislov)
molčeč, tih, nem; ki se ne izgovarja (o črki); brezšumen; miren; ki ne govori (about o)
(o vulkanu) nedelujoč
medicina latenten, brez simptomov

silent butler figurativno posoda za odpadke
silent consent tiho soglašanje, tiho privoljenje (pristanek)
silent film, ameriško silent movie nem film
silent grief nema bolečina
silent letter jezikoslovje nema črka
a silent man molčeč človek
the silent system kaznilniški red, po katerem zapornikom ni dovoljeno govoriti
silent partner ekonomija tihi družabnik
silent service pogovorno mornarica, ameriško služba na podmornici
silent voter ameriško, politika volilec, čigar odločitev ni znana
to be silent molčati (on, upon o)
be silent! molči!
history is silent upon it zgodovina molči o tem
to be as silent as death molčati kot grob

2. samostalnik
nem film

silēnte agg. knjižno molčeč, tih

silentus 3 (silēre) molčeč, molčečen, tih, tihoten: item, quod „forte“ dubitanter et ab eo, quod est „sileo“, silenta loca dixit et pulverulenta et pestilenta Laevius ap. Gell.

silenzioso agg.

1. miren

2. tih

3. molčeč

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

soft-spoken [sɔ́ftspouken] pridevnik
mil, ljubezniv, prijazen, ki govori s tihim glasom, tih

sommesso agg.

1. pokoren, pohleven, ponižen

2. tih

sordo

A) agg.

1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum

3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

4. jezik nezveneč

B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti