Franja

amplus 3, adv. -ē, predklas. in poklas. tudi ampliter

1. prostran, prostoren, (ob)širen, velik: curia, domus, amplum et excelsum signum Ci., atria, porticūs V., quanto est res amplior et quo latior est Lucr., amplior ceteris insula Cu., gymnasium amplissimum Ci., amplum, amplissimum cubiculum Plin. iun., ampla capra (naspr. parva), a. sus (naspr. exilis) Varr., corpore amplo et robusto Suet., amplissimi corporis (canis) Col., species barbarae mulieris humanā amplior Suet.

2. velik, mnog, znaten, obilen, bogat: N., Lucr. idr., a. civitas Ci., C., erat ei pecuaria res ampla Ci., amplae divitiae H., numerus amplior S., amplior exercitus Suet., peditatūs ampliores copiae C., amplissimae pecuniae fit dominus Ci., praemia legatis dedistis amplissima Ci., amplissima dies horarum quindecim Plin. najdaljši dan, ample nutrire valetudinarios Cels., ample magnificeque exornare triclinium Ci., agros militibus amplissime dare, assignare Ci. v zelo veliki meri, amplissime donare cohortem militaribus donis C., exstructa ampliter mensas Luc. ap. Non., ampliter occupatum esse, ampliter saturum fieri, ampliter facere sumptum, ampliter mentiri Pl., ampliter nummatus Ap. Pogosto komp. neutr. kot subst. = več: amplius ab Herbitensibus exprimi non poterat Ci., Segestanis praeter ceteros imponebat aliquando amplius, quam ferre possent Ci. večje breme; z gen. = (še) več: amplius temporis C., si a. obsidum dare velit C., nescio, an a. negotii mihi contrahatur Ci.

3. pren.
a) (o stvareh) α) velik, ne majhen, obilen; močen, hud, silen: occasio Ci., spes S., Pr., poena Pr., pro viribus amplis Lucr. po svoji silni moči, amplior morbus, irae ampliores Ter., amplior mortis metus Ci., amplior potentia, amplissimi effectus Plin. β) veličasten, zelo lep, očiten, odličen, krasen, sijajen, časten: fructus, munus, merita, res gestae Ci., omnia, quae vobis cara atque ampla sunt Ci. drago in veličastno (prim.: cui sua non videntur amplissima, miser est Sen. ph.), amplum donum, dona amplissima, ludi amplissimi, sacrificium solito amplius, amplissima vestis L., habitus formaque viri aliquantum amplior angustiorque L., victima amplior Sen. tr., amplum funus, triumphus amplissimus N., amplissima dignitas, gloria Ci., amplissimi honores Ci., Suet., amplissimus honor Ci. ali magistratus Suet. (= consulatus), locus ad agendum amplissimus (= rostra) Ci., verbis amplissimis gratias agere Ci. s (pre)častnimi, amplum Tuscis ratus L. meneč, da je častno za Tuščane, da je Tuščanom v čast, quia tibi amplum et gloriosum censes L., amplissime et honestissime ex praetura triumphari Ci., amplissime ac magnificentissime gerere honores Ci., amplissime efferri Ci., amplissime decernere de alicuius salute, dignitate Ci. (prav) častno; (o govoru) sijajen, vznesen, dostojanstven: amplum orationis genus Ci., elate et ample loqui, sublate ampleque dicentes Ci., satis ample sonare Fl., ampliter dicere, laudare Gell., amplissime laudari Ca.
b) (o osebah) visok, na visoki stopnji stoječ, imeniten, odličen, ugleden, spoštovan: amplae et honestae familiae plebeiae Ci., viros primarios atque amplissimos civitatis convocavit Ci., Sthenius erat amplissima cognatione Ci., amplissimi cives, cuiusque aetatis amplissimi, amplissimo genere natus C., parvi et ampli H. visoki in nizki (ljudje); amplissimus -um (kot naslov višjih stanov in državnih dostojanstev) visoki, vzvišeni, (pre)svetli: amplissimum collegium decemvirale Ci., amplissimi sacerdotii collegium Ci., ordo amplissimus Ci., Plin. iun., Suet. = senat, amplissimorum ordinum viri delecti Ci. = iz stanu senatorjev, vitezov in erarskih tribunov. — Od tod adv. komp. amplius, prvotno acc. sg. subst. (gl. spredaj točko 2. in prim. stavke, kakor: quid vis amplius? Ci., quid loquar amplius de hoc homine? Ci.), potem

1. zgolj (časovni) adv. = (na)dalje, več: non luctabor tecum a. Ci., quid est, quod iam a. exspectes? Ci., proelio a. non lacessivit C., urere ne possit calor a. aridus artus Lucr., nec iam a. ullae apparent terrae V.; — od tod
a) jur. amplius pronuntiare (o predsedniku sodišča: (besedo) „amplius“ izreči (izrekati) = z besedo amplius „na dalje“, „na poznejši rok“) odložiti, preložiti (prelagati) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari, o kateri so bili zaradi tega izjavili svoj „non liquet“ [na glasovalnih tablicah N. L.]): vel iudicari primo poterat vel amplius pronuntiari Ci., de Philodemo amplius pronuntiatur Ci.; pren.: amplius deliberandum censeo Ter. dalje.
b) jur. pri kupčijah, plačilih, pogodbah idr. amplius non petere pozneje nič več zahtevati: quid ita satis non dedit: amplius a se neminem petiturum Ci., si quid satis dandum erit, amplius eo nomine non peti, cures, ut satisdetur Ci. ep.; podobno amplius non agere Ulp. (Dig.) pozneje nobene pravde več sprožiti.

2. (redko) več = močneje, silneje, huje: a. accusare Pl., invitare Ter., a. aequo lamentari Lucr.

3. (pri določenih časovnih in sploh številčnih količinah)
a) kot apoz. k sklonu, ki ga določa stavčna skladnja (k nom., gen., acc. in abl., samo k dat. ne) več ko, več kakor, nad: quid? si tandem amplius triennium est? Ci., a. sunt sex menses Ci., cum eum a. centum cives cognoscerent Ci., cum a. centum milia facta essent armatorum N., non a. duum milium intervallo S., oppidum Vagam non a. mille passuum abesse S., quod a. annos triginta in exercitu fuerat S., in eo proelio non a. ducentos milites desideravit C., tu faciem illius noctem non a. unam falle dolo V., duas a. horas dubium certamen sustinuere L., quem (solem) mathematici a. duodeviginti partibus confirmant maiorem esse quam terram Ci., non a. pedum milibus duobus ab castris castra distabant C.; od tod abs. (skoraj = plures) več: duo, haud a., milia peditum L., binas aut a. domos continuare S.
b) s quam več ko, več kakor: reiciundi a. quam trium iudicum potestas Ci., non a. quam terna milia aeris N., haud a. quam mille Cu.; z abl. comparationis: triennio a. Ci., non a. quinis aut senis milibus passuum interesse C.

4. posebni izrazi:
a) non (nihil) dico (dicam) amplius več ne rečem (nič drugega ne rečem ali nočem reči), rajši molčim: Pl., Ci.; podobno: nihil dixit amplius Ci., hoc dicunt, nihil a. Ci., quid a me amplius dicendum putatis? Ci.
b) hōc (eō) amplius več kakor to = še več, poleg tega (še): Ca., Suet., Icti., quid est, quod tibi mea ars efficere hoc possit amplius? Ter., neque hoc amplius, quam quod vides, nobis quidquam est Pl., bestiis... sensum et modum dedit..., homini hoc amplius, quod addidit rationem Ci., namque ea, quae supra scripsimus, de eo praedicarunt atque hoc amplius N., denas alii, alii plures habent (uxores), sed reges eo amplius S.; v istem pomenu tudi his amplius: Q.; od tod kot termin glasovalcev v senatu, ki so ob pristanku na mnenje koga hoteli dodati svojemu glasu kak pristavek: Servilio assentior; et hoc amplius censeo Ci. in poleg tega še menim.
c) nihil (nec, neque) amplius quam nič drugega kakor = samo, le, zgolj: de sepulcris autem nihil est apud Solonem amplius quam ne quis ea deleat neve alienum inferat Ci., ut terra tecta esset stramentis neque huc amplius quam pellis esset iniecta N.; elipt. ali zevgma: histrionem et philosophum Nero nihil amplius quam urbe Italiaque submovit Suet., ubi nihil temeritate solutum nec amplius quam decurio equitum audentius progressus... ceteros ad obsequium exemplo firmaverat,... abscessit T.; tako tudi nec quidquam amplius quam: Suet. ali nihil amplius praeter: Vell.; elipt. nihil amplius drugega nič = samo (le) to, nič več: Ter., Ci.; podobno: si nihil amplius (sc. efficiam) O.
č) amplius = saepius večkrat: amplius quam semel agi potest Icti.; abs.: felices ter et amplius H., per tot successus ter, nec amplius, adversum casum expertus Suet.

angepeilt Termin: predviden

anstehen^*

1. (nach) stati v vrsti, čakati v vrsti (na)

2. (sich geziemen) jemandem spodobiti se (za koga/da), biti za

3. ein Kleid: stati, prilegati se

4. Vorschläge: biti na programu, Arbeit: čakati, ein Termin, [Prozeß] Prozess: biti določen, biti pred vrati (tudi figurativ)

5. ein Gestein: biti na površju

6. etwas anstehen lassen pustiti, da se nabira

dogovorjen [ê] (-a, -o) vereinbart; ausgemacht
biti dogovorjen perfekt sein
vnaprej dogovorjena zadeva eine abgekartete Sache
dogovorjeni čas der Termin
(za fotografiranje Fototermin)
kot je bilo dogovorjeno vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, vereinbartermaßen

dospelost [é] ženski spol (-i …) plačil: die Fälligkeit
termin dospelosti der Fälligkeitstermin, dan: der Verfalltag, der Fälligkeitstag

drž|ati² (-i)

1. (ustrezati dejstvom) stimmen (to ne more držati! das kann unmöglich stimmen!); zutreffen; (vzdržati kritiko) Stich halten, avstrijsko: stichhalten

2. (biti ugotovljen) feststehen (drži, da … fest steht, [daß] dass …, es steht fest, [daß] dass …)

3. (biti fiksiran/ določen) feststehen (termin drži der Termin steht fest)
Drži! (Zmenjeno!) Ausgemacht!, Abgemacht!

einhalten^* einen Termin, eine Frist, das Tempolimit, den Kurs, die Richtung: držati se (česa), Vorschriften usw.: upoštevati, ravnati se po, Verhältnisse: ohranjati; einen Ärmel, Stoff: udržati, nabrati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati; (aufhören) zaustaviti

fijar pritrditi, pričvrstiti, ustaliti; določiti, ugotoviti; fotografija fiksirati

fijar la atención en (sobre) a/c pritegniti pozornost na kaj
fijar carteles en las esquinas nalepiti lepake na uličnih vogalih
fijar la hora določiti uro
fijar los ojos (la vista) upreti oči
fijar un plazo določiti termin
fijarse paziti (se); obrniti pozornost (en na), zapaziti, v poštev vzeti
no me fijo en ello za to se ne menim, na to se ne oziram
¡fíjese (bien)! pazite!
¡fijarse! pozor!

folliculus -ī, m (demin. follis)

1. usnjena vrečica, mošnja, usnjat meh: f. lupinus Corn. meh iz volčje kože (v katerega so vtikali morilce svojih očetov in mater), ut … eques folliculis in castra ab Arpis frumentum veheret L.

2. occ.
a) mehur = žoga, balonček: ad pilam folliculumque transire Suet.
b) kovaški meh: aerarius ali artis aerariae Cael.
c) meh ali mešič žuželk: Lucr. (5, 803).
č) kot medic. t. t. α) ventris atque intestinorum folliculi Cael. β) sečni mehur: Cael. γ) modnik: Cael., celoten termin: f. genitalis Cael.

3. metaf.
a) kožica, mešiček, strok (o sadju, žitu): Varr., Petr., Sen. ph., Col. idr.
b) (o člov. telesu) ogrinjalo, odevalo (duše): Luc. ap. Non., Arn.

geknüpft Teppich: vozlan; geknüpft sein an einen Termin: vezan na

geschickt spreten; Termin: primeren

izpíten d'examen

izpitna komisija commission ženski spol d'examen
izpitna pristojbina droits moški spol množine d'examen
izpitni rok, termin date ženski spol (ali jour moški spol) de l'examen

izpíten de(l) examen

izpitni odbor, komisija tribunal m examinador (ali de exámenes)
izpitne pristojbine derechos m pl de examen
izpitni rok (termin) fecha f del examen
izpitno vprašanje pregunta f de examen
izpitni uspeh resultado m del examen

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

knüpfen

1. vozlati; narediti vozel; Tücher, Krawatten: zavezati, vezati

2. figurativ an einen Termin, an Bedingungen: vezati (na); navezati, navezovati

naročen [ê] (-a, -o) bestellt
biti naročen na časopis ipd.: beziehen, abonniert sein (auf), pri zdravniku, odvetniku ipd.: einen Termin haben (bei)
kot naročen figurativno wie gerufen
biti/priti kot naročen wie gerufen kommen, gerade recht kommen

odložljív (-a -o) adj.

1. rinviabile, rimandabile, differibile, dilazionabile, procrastinabile, prorogabile:
odložljiv termin scadenza prorogabile

2. lov.
odložljivi pes cane da punta

odredíti to decree, to order, to ordain, to prescribe; (odločiti) to decide, to determine

vnaprej odredíti to foreordain, to predetermine
odredíti čas, termin to stipulate a time

payement, paiement [pɛjmɑ̃, pɛmɑ̃] masculin plačilo; plačevanje

contre payement, moyennant payement proti plačilu
payement par acomptes, à tempérament plačevanje v obrokih
payement anticipatif, d'avance vnaprejšnje plačilo
payement par chèque, au comptant plačilo s čekom, v gotovini
payement partiel, supplémentaire delno, dodatno plačilo
cessation féminin des payements ustavitev plačevanja
conditions féminin pluriel, difficultés féminin pluriel, facilités féminin pluriel de payement pogoji, težave, olajšave plačevanja
jour masculin de payement plačilni dan
sursis masculin, délai masculin, terme masculin de payement odlog, rok, termin plačila
sommation féminin de payement poziv za plačilo
cesser, suspendre les payements ustaviti plačila
faire, effectuer un payement izvršiti plačilo
exiger un payement immédiat en espèces zahtevati takojšnje plačilo v denarju

plačílen de pago(s)

plačilni dogovor (bilanca, sistem) acuerdo m (balanza f, sistema m) de pagos
plačilni nalog (pogoji, obveznost) orden f ali mandamiento m (condiciones f pl, obligación f) de pago
plačilni zaostanki pagos m pl atrasados
plačilne olajšave (težave, termin) facilidades f pl (dificultades f pl, plazo m) de pago
plačilna (ne)zmožnost (in)solvencia f
plačilni odlog moratoria f; prórroga f (del plazo de paga)
plačilna izravnava compensación f de pagos; liquidación f; pago m
Evropska plčilna unija Unión f Europea de pagos
plačilni natakar mozo m cobrador